Ameriški pravosodni minister noče izročiti dokumentov o orožarski preiskavi

Ameriški pravosodni minister Eric Holder se je znašel v zagatnem položaju. Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek prvič v svoji zgodovini zaradi zaničevanja kongresa izglasoval kar dve resoluciji Holderju, ker ta kongresnim preiskovalcem ne želi izročiti vseh dokumentov o orožarski preiskavi.

Zgodba se je začela jeseni 2009, ko je zvezni urad za alkohol, tobak in strelno orožje (ATF), ki je kot institucija podoben FBI, sprožil operacijo "Hitri in drzni". Agenti pri tem nakupov orožja za mehiške gangsterje v ZDA niso preprečevali, ampak so nameravali orožju slediti, da bi prišli do "večjih rib".

Podobne operacije so sicer pri ATF izvajali že v času predsednika Georgea Busha mlajšega. Toda nikoli se ni zgodilo, da bi bil pri tem z ameriškim orožjem ubit ameriški tajni agent. Decembra 2010 je bil ubit agent Brian Terry, ob njegovem truplu pa so našli dva od skoraj 2000 kosov orožja, za katerimi se je izgubila vsaka sled. Je pa nekaj orožja našla mehiška policija na prizoriščih obračunov mehiških mamilarskih tolp.

Holder trdi, da za to klavrno operacijo ni vedel, dokler decembra 2010 ni izbruhnil škandal po smrti mejnega agenta. Republikanci mu ne verjamejo in zahtevajo vsak papir, ki ga je kdaj o tem napisal, in vso elektronsko pošto.

Holder je v znak kompromisa izbrane republikance povabil, naj si dokumente ogledajo osebno. Vendar jih kongresu ne namerava izročiti, ker se boji, da bodo dokumenti končali v medijih, kar bi ogrozilo varnost zveznih agentov in operacije proti kriminalcem. Na pomoč mu je priskočil predsednik Barack Obama, ki se je skliceval na tako imenovani izvršni privilegij, in Holderju odredil, naj kongresu ne izroči dokumentov.

Na izvršni privilegij se občasno sklicujejo predsedniki ZDA, ko ne želijo, da bi jim kongres brskal po zaupni komunikaciji, kar so Obamovi predhodniki počeli dokaj redno. Bill Clinton je skrival podatke o spolnih škandalih, Bush pa o tajnih dogovarjanjih podpredsednika Dicka Cheneyja z energetsko industrijo.

Predstavniški dom je resoluciji izglasoval na pobudo republikancev. Za obe resoluciji so glasovali vsi republikanci, le pri kazenski sta bila dva proti. Demokrati so se znova izkazali za neenotne. Z republikanci jih je pri kazenski resoluciji potegnilo 17, pri civilni 21.

Pri kazenski resoluciji uspeha ni pričakovat, saj gre do zveznega tožilca, ki je pod Holderjem, doslej pa še nobeden zvezni tožilec ni preiskoval svojega šefa iz iste administracije. Druga resolucija pa pooblašča kongres, da najame odvetnika, ki bo proti Holderju na sodišče vložil civilno tožbo. Ta lahko čez nekaj let teoretično razreši dilemo, vendar Holder takrat ne bo več na položaju.