Obrambni proračun bo za 4,7 odstotka višji kot leta 2003. V obeh predlogih pa je tudi besedilo, ki zahteva od administracije, naj pojasni podrobnosti o podeljevanju pogodb podjetjem za sodelovanje pri obnovi Iraka. Podrobnosti bi morale biti objavljene v zveznem registru, administracija pa bi morala od konca avgusta začeti z dodeljevanjem projektov po redni poti preko natečajev.
Ameriška Agencija za mednarodni razvoj (USAID) in Inženirski korpus kopenske vojske sta po mnenju kongresnikov kršila zakonodajo, ker so pogodbe za izvajanje del v Iraku dobila le nekatera izbrana podjetja mimo natečajev. USAID je glavni posel prepustil podjetju Bechtel, inženirski korpus pa je pogodbo za oživitev iraške naftne industrije podelil podružnici Halliburtona KBR. V upravnem odboru Bechtela sedijo in so sedeli številni pomembni republikanci, Halliburton pa je do predsedniške kampanje leta 2000 vodil podpredsednik ZDA Dick Cheney, ki trdi, da ni imel nič pri podeljevanju iraških poslov. Senatni predlog posebej zahteva, naj se pogodba s Halliburtonovo podružnico čimprej prekine.
Pentagon pa si je pri podeljevanju obnovitvenih del v Iraku privoščil krepak spodrsljaj, saj je pogodbo za vzpostavitev omrežja mobilne telefonije v Bagdadu podelil podjetju WorldCom, ki se je lani proslavilo z največjo računovodsko prevaro v ameriški zgodovini v višini 11 milijard dolarjev. WorldCom, ki se bo po stečaju preimenoval v MCI, v ZDA sploh nima lastne mreže za mobilno telefonijo. Ameriški konkurenti, kot sta AT&T in Sprint, se zato sprašujejo, kako je lahko pogodba prišla v roke podjetju, ki je pretentalo na tisoče delničarjev. Škandal pa se ne konča pri tem, saj WorldCom še naprej dobiva številne vladne pogodbe s področja telekomunikacij, čeprav na primer Enron in Arthur Andersen, ki sta sodelovala v manjšem škandalu, ne smeta več delati za proračunska sredstva. Tiskovni predstavnik Pentagona Scot McClellan trdi, da gre le za začasne pogodbe, prav tako kot USAID pa se na obrambnem ministrstvu branijo z izgovorom, da niso imeli časa za redne razpise, saj je položaj v Iraku zahteval hitro ukrepanje.
Zaradi pogodb, sklenjenih brez javnih natečajev, pa Pentagon pri proračunu ne bo niti najmanj oškodovan. Ameriška vojska bo imela v letu 2004 na voljo 70 milijard dolarjev za nakup nove oborožitve in 9,1 milijarde dolarjev za izgradnjo protiraketne obrambe, okoli 450 milijonov dolarjev pa bo šlo za razgradnjo orožja za množično uničevanje na območju nekdanje Sovjetske zveze. Vojaško osebje bo dobilo v povprečju 4,1 odstotka višjo plačo, ameriške vojakinje pa tudi leta 2004 ne bodo smele opravljati splava v vojaških bolnišnicah na tujem. Demokrati so jim to skušali omogočiti, vendar so bili republikanci v obeh domovih trdno proti.
