Na nekem videoposnetku, ki ga je dobila arabska televizija Al Džazira, naj bi bilo posneto, kako so ugrabitelji ubili 59-letno direktorico britanske človekoljubne organizacije Care International v Iraku. Obstoj posnetka je potrdila tudi britanska ambasada v Bagdadu. Posnetek je po vsej verjetnosti pristen, Al Džazira pa je zatrdila, da posnetka ne bo objavila.
V Dublinu rojena Hassanova je bila ugrabljena 19. oktobra medtem ko je odhajala na delo. Kmalu zatem se je pojavil videoposnetek, na katerem je britansko vlado pozvala, da umakne svoje sile iz Iraka.
Skrajneži so sicer že večkrat z ugrabitvami tujcev poskušali doseči umik tujih vojaških sil iz svoje države. Pri tem je bilo ubitih 35 ljudi.
Preiskava zoper 'ubijalca'
Ameriška vojska preiskuje, ali je šlo pri streljanju ameriškega marinca na neoboroženega Iračana v mošeji v Faludži za vojni zločin. Ameriški marinci so namreč v soboto ob prodiranju v Faludžo streljali v mošeji, pri čemer je umrlo 10 upornikov, ranili pa so jih pet. Ranjene so ameriški vojaki pustili ležati na tleh mošeje in odšli, po sporočilu, da so mošejo zavzeli, pa je v sveto stavbo vkorakala druga skupina marincev.
Na posnetku ameriške televizije NBC je vidno, da pet ranjencev še vedno leži na tleh, pri čemer je bila večina od njih že na robu smrti. Neki marinec, ki je opazil, da eden od ranjencev še diha, je dejal: "Dela se, da je mrtev." Marinec je nato naperil puško v ranjenčevo glavo in ustrelil.
Poročilo ameriške vojske priča, da je marinca, ki je brutalno ustrelil ranjenca, pred ubojem oplazila krogla po obrazu, vendar se je že dan po tem vrnil v službo. Vojaka so začasno suspenzirali, grozi pa mu sojenje pred vojaškim sodiščem.
Francija želi zaslišati Sirijca, ugrabljenega poleg francoskih novinarjev
Francoski zunanji minister Michel Barnier je sporočil, da si želijo čimprej zaslišati Sirijca, ki so ga ugrabili poleg dveh francoskih novinarjev. Sirijskega voznika, Mohameda al Jundija, so namreč prejšnji teden našli ameriški vojaki, usoda dveh istočasno ugrabljenih novinarjev Georgesa Malbrunota in Christiana Chesnota pa ostaja neznana.
Režim Sadama Huseina nezakonito do denarja ZN
Režimu nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina je uspelo na nezakonit način pridobiti več kot 21,3 milijarde dolarjev, s tem ko je spodkopaval program Združenih narodov Nafta za hrano in se izogibal mednarodnim sankcijam. To so pokazali izsledki raziskave, ki jo je predstavil senatni odbor ameriškega kongresa za vladne zadeve.
Kot so ugotovili preiskovalci senatnega odbora, je iraški režim med letoma 1991 in 2003 to vsoto zbral z nezakonitim zaračunavanjem višjih cen nafte, s provizijo za nakup civilnih dobrin in tihotapljenjem nafte. Podatek o več kot 21 milijardah dolarjev, ki si jih je pridobil nekdanji iraški režim, je dvakrat višji od predhodnih ocen ameriških oblasti. Te so sprva ocenjevale, da je v času mednarodnih sankcij Irak nezakonito prišel do desetih milijard dolarjev.
Uporniki v Faludži se bodo kmalu zlomili
V nekaterih delih uporniškega iraškega mesta Faludža po večdnevni obsežni ameriško-iraški ofenzivi še vedno potekajo boji z žepi upornikov, ameriški in iraški vojaki pa nadaljujejo operacijo "čiščenja" mesta od hiše do hiše, je sporočil polkovnik Michael Regner, vodja operacij marincev.
"Le malo upornikov je odšlo. Borijo se do smrti ter otežujejo življenje marincem in vojakom," je glede razmer v Faludži dejal polkovnik Regner. Povedal je tudi, da ameriška vojska v Faludži zadržuje več kot 1.000 oseb, med njimi okoli 20 tujcev.
Iraška vlada: Civilisti med ofenzivo Faludže niso umirali
Iraški notranji minister je zagotovil, da med ofenzivo Faludže ni bilo ubitih ali ranjenih civilistov, vendar realnost kaže na nasprotno. Bolnišnice so polne iraških otrok in žena, oblegana iraška mesta pa so polna razpadajočih trupel, med katerimi je tudi nekaj civilistov. Iraška vlada prav tako meni, da ni potrebe po pomoči v obliki hrane, vode in zdravstvenih pripomočkov za prebivalce Faludže.
Medtem je v vas Saklavija, kamor se je pred ameriško ofenzivo na Faludžo zateklo več tisoč beguncev, prispel konvoj s humanitarno pomočjo.
Pomoč, ki je prispela v Saklavijo, sta poslala Združenje islamske pomoči in Mednarodni odbor Rdečega križa. Beguncem so pripeljali mleko, dateljne, moko in oblačila. Medtem pa se konvoju človekoljubne pomoči še vedno ni uspelo prebiti v središče Faludže.
Ameriške in iraške sile na Mosul
Ameriške in iraške sile so začele operacije, s katerimi naj bi določene objekte v severnem iraškem mestu Mosul zavarovale pred iraškimi uporniki. Zavarovati želijo predvsem policijske postaje v zahodnem delu Mosula. Po besedah prebivalcev je v bližini ameriškega oporišča v severnem delu Mosula slišati silovite eksplozije in streljanje, mesto pa preletavajo ameriška bojna letala in helikopterji. Predstavnica ameriške vojske je sporočila, da so zaprli tudi vse mostove.
Ameriška vojska je prevzela tudi nadzor nad Ramadijem severozahodno od Bagdada, kamor so napotili dva bataljona marincev. Predstavnik ameriške vojske pa je povedal, da želijo z operacijo v Mosulu zavarovati policijske postaje na zahodnem bregu mesta ter "očistiti območje od zahoda proti vzhodu". Zavzeti želijo več kot deset policijskih postaj, ki so jih ob sredinem napadu upornikov policisti zapustili.
Tudi v Bakubi potekajo siloviti boji med ameriškimi silami in uporniki, pri čemer so ameriška vojaška letala na območja, kjer naj bi se zadrževali uporniki, odvrgla dve 500-kilogramski bombi, potem ko so uporniki zavzeli policijsko postajo in nekatera druga območja v mestu. V spopadih je bilo ubitih 26 upornikov in pet iraških policistov.
V raketnem napadu iraških upornikov na naftno cisterno je umrl turški voznik, katerega truplo so že prepeljali v bolnišnico v bližini Tikrita.
V napadu iraških upornikov v bližini mesta Balad je umrl ameriški vojak, eden pa je bil ranjen.
Aretirali podpredsednika iraškega začasnega parlamenta
Iz Bagdada so medtem sporočili, da so davi aretirali podpredsednika iraškega začasnega parlamenta Nasifa Ajefa, člana Iraške islamske stranke. Ameriški vojaki so ga prijeli na domu, za zdaj pa ni znano, zakaj so se odločili za aretacijo. Po navedbah televizijske mreže Al Džazira bi lahko bila povezana s "pritiski na Iraško islamsko stranko zaradi njenih nacionalističnih stališč glede dogajanja v Iraku". Stranka ostro nasprotuje ofenzivi v Faludži in je zaradi tega tudi sklenila izstopiti iz vlade.
Sicer je bilo davi v iraški prestolnici znova nasilno. V napadu na konvoj ameriške vojske je bil ubit ameriški vojak, eden pa je ranjen.
Chirac kritizira odnos Velike Britanije do vojne v Iraku
Francoski predsednik Jacques Chirac je kritiziral odnos Velike Britanije do vojne v Iraku. Kot je dejal, je Velika Britanija zelo malo dobila v zameno za podporo ameriškemu posredovanju v Iraku. "Nisem prepričan, da je v tem trenutku v naravi naših ameriških prijateljev, da bi usluge sistematično vračali," je menil francoski predsednik.