Ameriške volitve: Lahko zmaga kandidat, ki prejme manj glasov volivcev

8. november trka na vrata. Ameriške volitve so izredno pomemben dogodek za ves svet, saj predsednik ZDA velja za eno najmočnejših oseb na svetu. Je vrhovni poveljnik ameriške vojske, ki vodi najmočnejšo vojaško silo na planetu, ima dostop do največjega arzenala jedrskega orožja, hkrati pa usmerja tudi največje gospodarstvo med državami sveta. Kdo bo držal prst nad rdečim stikalom jedrskega arzenala, je torej še kako pomembno za vse nas.

Ameriški volivci so torej pred pomembno in odgovorno nalogo. Izvolili bodo delegate oz. elektorje, ki bodo nato formalno odločili volitve. Kandidat za zmago potrebuje glasove najmanj 270 od skupno 538 članov kolegija elektorjev, ameriške zvezne države pa imajo različno število elektorjev.

Volilni sistem je večinski. To pomeni, da kandidat, ki zmaga v posamezni zvezni državi, pobere vse njene elektorske glasove. Izmed 50 zveznih držav sta izjemi le Nebraska in Maine, ki elektorske glasove podeljujeta glede na rezultate po kongresnih okrožjih in ne kot država v celoti.

Kaj če vsak kandidat dobi polovico glasov?

Če vsak kandidat dobi po 269 elektorskih glasov, zmagovalca odloči zvezni kongres. Predsednika ZDA bi izmed obeh kandidatov izbral predstavniški dom, pri čemer bi imela vsaka državna delegacija le po en glas, za izvolitev pa bi bila potrebna navadna večina, torej 26 od 50 glasov. Podpredsednika ZDA pa bi izbral senat, kjer bi bila potrebna dvotretjinska večina.

Lahko zmaga kandidat, ki prejme manj glasov volivcev

V sistemu so tudi pomanjkljivosti, kot je na primer ta, da lahko zmaga kandidat, ki prejme manj ljudskih glasov. To se je nazadnje zgodilo leta 2000, ko je republikanec George Bush premagal demokrata Ala Gora po številu elektorskih glasov, čeprav je zanj glasovalo okoli pol milijona manj volivcev. Takratne predsedniške volitve so se končale šele po mesecu dni ponovnega preštevanja glasov in sodnih bojev, ki jih je prekinilo vrhovno sodišče ZDA s podelitvijo zmage Bushu.

Pomembno je tudi, da kandidat dobi večino vsaj v enem od obeh domov kongresa

Ameriške ankete že dalj časa kažejo na zmago Hillary Clinton (zadnja je sicer pokazala, da se je tehtnica prevesila v prid Donaldu Trumpu), a bo težko vladala, če njena stranka ne bo prevzela večine vsaj v enem od obeh domov kongresa. Glede na ankete imajo demokrati možnosti le za osvojitev senata.

Spomnimo namreč, da bodo volivci tokrat volili tudi vseh 435 članov predstavniškega doma in 34 od skupaj sto članov senata. V predstavniškem domu zveznega kongresa je republikanska večina najbrž prevelika za spremembo oblasti. Republikanci imajo 247 sedežev, demokrati 188. Analitiki opozarjajo, da bo izredno težko prevzeti 30 sedežev.

Drugače je v tekmi za večino v senatu, ki potrjuje mednarodne pogodbe ter kandidate za vladne in sodne položaje. Tu bo demokratska večina skoraj nujna, če bo Clintonova želela imenovati ustreznega kandidata na vrhovno sodišče. Republikanci sicer branijo 24 od 34 sedežev, ki gredo pred volivce. Večina jih je varnih, tisti kandidati, ki so v nevarnosti, pa se ustrezno oddaljujejo od Trumpa, kar bi jim morda lahko pomagalo.

Tradicionalno republikanske, demokratske in nihajoče države

Predsedniški kandidati največ pozornosti običajno namenijo državam, kjer se volilno telo včasih nagne na eno, včasih na drugo stran, in kjer običajno vse do zaključka volitev ni jasno, kakšen bo rezultat. Takšne države so tradicionalno Florida, Ohio, Georgia, Severna Karolina in Arizona.

Kdo lahko voli in kako lahko sistem izloči nekatere skupine?

Teoretično ima volilno pravico vsak ameriški državljan, starejši od 18 let. A za sodelovanje na volitvah se je treba prej registrirati. Ponekod so ti postopki precej zapleteni, kar pomembno vpliva na dejansko volilno udeležbo. Konec oktobra je bilo registriranih okoli 150 milijonov volivcev, teoretično pa bi jih moralo biti okoli 220 milijonov.

Pravila se med posameznimi zveznimi državami v podrobnostih precej razlikujejo, načeloma pa se morajo volivci registrirati v okrajih, kjer stanujejo. Številne zvezne države pa so v registracijskem procesu postavile več zahtev - ne le identifikacije z osebnim dokumentom, ampak tudi preizkuse pismenosti in razumevanja besedila ter plačilo določenih taks in dajatev. Ta proces mnogim pogosto predstavlja previsoko oviro, da bi se odločili za registracijo.

V zadnjih letih se vse glasneje izpostavlja, da so nekatera pravila za registracijo volivcev dejansko diskriminatorna do določene rasne, etnične ali kake druge manjšine. Od leta 1965 je to z zakonom sicer prepovedano in uveden je bil zvezni nadzor, ki naj bi odpravil premajhno zastopanost določenih manjšin, a so vladajoči v posameznih zveznih državah našli nove in nove poti, da se je skrita diskriminacija nadaljevala.

Zaskrbljujoče nizka raven zaupanja volivcev v poštene volitve

Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je dejal, da bo izid volitev sprejel, ampak le v primeru, da bo zmagovalec on.

Če bo izid volitev vprašljiv, kar za Trumpa pomeni, če bo zmagala demokratka, si pridržuje pravico izpodbijanja veljavnosti volitev. Trump že nekaj tednov, odkar mu je začela podpora v anketah neusmiljeno padati, na zborovanjih svojim privržencem zatrjuje, da je igra nameščena v korist Clintonove.

Raziskave pa so pokazale, da njegove izjave o prirejeni igri niso tako daleč od razmišljanja nekaterih Američanov. Le 43 odstotkov ameriških volivcev (zadnja anketa Javnega inštituta za raziskave ver - PRRI) namreč verjame v poštenost volilnega in političnega sistema, kar 57 odstotkov pa jih meni, da njihov glas ne bo štel, ker politiko in volitve nadzirajo korporacije ter ljudje z denarjem in vplivom.

Okoli 41 odstotkov udeležencev ankete meni, da je velik problem zatiranje volilnih glasov. To leti na ukrepe republikanskih oblasti po posameznih zveznih državah, s katerimi želijo zmanjšati volilno udeležbo demokratskih volivcev z uvajanjem novih ovir glede registracije volivcev in zahtev po identifikacijskih dokumentih.

Kar 37 odstotkov udeležencev pa meni, da so največji problem volilne prevare. To leti na obtožbe, da demokrati v volilne sezname vpisujejo mrtve ljudi, nekateri volivci pa svoj glas oddajajo večkrat. Vse resne raziskave so sicer doslej pokazale, da ta problem ne obstaja, vendar ljudje vanj verjamejo. 

Tik pred volitvami: Prirejanje volilnih izidov vnaprej zelo težko oziroma skoraj nemogoče

Konec tedna je državna sekretarka Connecticuta in predsednica Nacionalnega združenja državnih sekretarjev ZDA Denise Merrill razložila, da je prirejanje volilnih izidov vnaprej zelo težko oziroma skoraj nemogoče, sploh pa na nacionalni ravni, saj je sistem decentraliziran in ni povezan z internetom.

Trump namreč širi histerijo, da so volitve nameščene v korist njegove nasprotnice in ljudi poziva, naj pridejo na volišča in pazijo na to, kar se dogaja. Demokrati to jemljejo kot zastraševanje volivcev.