Načelnik generalštaba ruske vojske Jurij Balujevski je po srečanju s poveljnikom sil zveze Nato v Evropi, generalom Jamesom Jonesom izjavil, da je Rusija pripravljena napasti oporišča teroristov kjerkoli v svetu. Po besedah Balujevskega bo izbira sredstev preventivnih napadov na teroriste "odvisna od konkretnih razmer v posamezni regiji". To pa ne pomeni, je dodal, da bo Rusija izvedla jedrske napade.
"Grožnja Rusije je razumljiva in v skladu s pravico do samoobrambe, ki je zapisana v Ustanovni listini ZN", je menil britanski zunanji minister Jack Straw. Ocenil pa je tudi, da Moskva s tem ni govorila o kakem skorajšnjem napadu.
Tovrstnim napadom po neimenovanem viru ameriške administracije ne nasprotujejo tudi ZDA, saj se ima po mnenju Washingtona vsaka država pravico braniti. Francosko zunanje ministrstvo je ocenilo, da se je treba o vprašanju preventivnih napadov pogovoriti v evropskem okviru, v okviru skupine G-8 ter dogovoriti na Združenih narodih.
Zakajev: Moskva naroča uboje Čečenov po svetu
Odposlanec nekdanjega čečenskega predsednika Aslana Mashadova, Ahmed Zakajev, ki ima od lani politični azil v Veliki Britaniji, pa je ocenil, da "to pomeni zaskrbljujočo grožnjo vsem". Napoved preventivnih napadov je "opozorilo drugim evropskim državam, da lahko Rusija na njihovem ozemlju kadarkoli koga umori," je dodal.
"Po svetu je veliko Čečenov, ki govorijo o nezadovoljstvu s politiko ruskega predsednika. Zaradi tega so po mnenju Putina mednarodni teroristi," je opozoril Zakajev. Zakajev je ob tem spomnil na obsodbo dveh ruskih agentov v Katarju zaradi umora enega od vodij čečenskih upornikov Zelimhana Jandarbijeva februarja v Dohi. Prizivno sodišče v Katarju je takrat izrecno obtožilo Moskvo, da je naročila uboj.
Poročilo brez podrobnosti o ugrabiteljih
Ruski generalni tožilec Vladimir Ustinov je danes v Kremlju ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izročil svoje poročilo o drami s talci v severnoosetijskem mestu Beslan, v katerem pa ni razkril podrobnosti o identiteti ugrabiteljev in ne omenja morebitnih povezav s Čečenijo.
Po besedah Ustinova je bilo ugrabiteljev približno 30, med njimi dve ženski, ki jih je vodil moški z vzdevkom "Polkovnik", pomagal pa mu je neki "Abdul Malik".
Pred zajetjem talcev 1. septembra se je skupina zbrala v bližnjem gozdu, od koder so se proti šoli odpeljali s tremi vozili, pri sebi pa so imeli ogromno orožja, je še povedal Ustinov. Obenem je potrdil, da je prišlo do nesoglasij med ugrabitelji, ker se nekateri niso hoteli znesti nad otroci.
Preiskovalci medtem še vedno niso identificirali stotih žrtev drame v Beslanu, zato so svojce pozvali, naj jim posredujejo informacije, ki bi olajšale identifikacijo. Po besedah namestnika ruskega generalnega tožilca Sergeja Fridinskega bodo žrtve skušali identificirati tudi s preiskavo DNK.
10 milijonov dolarjev za informacijo
Ruska varnostna služba (FSB) je ponudila 300 milijonov rubljev (deset milijonov dolarjev) denarne nagrade za vsakršno informacijo, s katero bi "nevtralizirali" vodjo čečenskih upornikov Šamila Basajeva in vodjo čečenskih separatistov Aslana Mashadova. FSB je zatrdila, da bo tistim, ki ji bodo posredovali informacije, zagotovila anonimnost in varnost, objavila pa je tudi kontaktno telefonsko številko v Moskvi in tri v Čečeniji. Ruske oblasti so Basajeva in Mashadova obtožile odgovornosti za zajetje talcev v severnoosetijskem mestu Beslan. Basajev velja za najbolj skrajnega in vplivnega med čečenskimi voditelji. V preteklosti je prevzel odgovornost za napade na več ruskih ciljev, ni pa prevzel odgovornosti za ugrabitev v Beslanu. Sicer je potrdil, da uri bataljon samomorilskih napadalcev. Basajev naj bi se skrival na čečenskem ozemlju, a ga ruskim oblastem doslej ni uspelo zajeti.
Mashadov je bil za čečenskega predsednika izvoljen na volitvah leta 1997, ki jih je priznala tako Rusija kot mednarodna skupnost. Vendar pa je v očeh Moskve izgubil vso legitimnost po začetku druge vojne v Čečeniji leta 1999. Velja za bolj zmernega voditelja. Kremelj ga je označil za terorista po drami s talci v moskovskem gledališču Dubrovka oktobra 2002, pri čemer je Mashadov zanikal vsakršno sodelovanje. Zanikal je tudi odgovornost za dramo v Beslanu in obsodil teroristična dejanja nad nedolžnimi civilisti.
Putin ostro napadel politiko Zahoda
Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin Zahod obtožil dvojnih standardov glede boja proti terorizmu ter odločno zavrnil pogajanja s čečenskimi uporniki, je ameriška administracija v torek zagovarjala redna srečanja s predstavniki Čečenije.
Kot je v Washingtonu izjavil tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher, se ameriški predstavniki srečujejo le s tistimi čečenskimi predstavniki, ki nimajo povezav s terorizmom. Dodal je, da takšnih srečanj v zadnjem času ni bilo. Putin je po tragediji v Beslanu kritiziral ZDA zaradi takšnih stikov, "nekatere elemente v zahodnih vladah" pa obtožil, da jih "bolj zanima oslabitev Rusije kot boj proti terorizmu". "Zakaj se ne srečate z Osamo bin Ladnom, ga povabite v Bruselj ali v Belo hišo in začnete pogajanj? Zakaj ga ne vprašate, kaj želi, in mu to daste, da vas bo pustil pri miru? Zakaj Osame bin Ladna ne označujete za upornika, ampak za terorista? Kje je logika? Zakaj naj bi se pogovarjali z ubijalci otrok,"je Putin ostro napadel politiko ZDA. Boucher je po teh obtožbah zatrdil, da se ZDA ne pogovarjajo s teroristi. "ZDA so se srečale z ljudmi iz Čečenije, ki zagovarjajo različna stališča, vključno s takimi, ki se razlikujejo od stališč ruske vlade. Toda ne srečujemo se s teroristi, ne srečujemo se z ljudmi, ki so vpleteni v nasilje ali vzpodbujajo nasilje," je zatrdil.
Tragedija v luči nekaznovanih kršitev v Čečeniji
Osem organizacij za zaščito človekovih pravic, med njimi Amnesty International, Human Rights Watch in Vserusko gibanje za človekove pravice, pa je ob obsodbi ugrabitve izrazilo resno zaskrbljenost, ker so ruske oblasti prikrivale obsežnost krize. "Ugrabitev pomeni napad na najbolj temeljno pravico: pravico do življenja," so v izjavi, objavljeni v Londonu, zapisale organizacije. Ob tem so izrazile resno zaskrbljenost, ker so ruske oblasti prikrivale obsežnost krize, med drugim z navajanjem napačnih podatkov o številu zajetih talcev. Kremelj so zato pozvale, naj izvede preiskavo tudi glede posredovanja informacij medijem in svojcem ugrabljenih. Izrazile so še željo, da bi bile ugotovitve te preiskave javne.
V izjavi za javnost so še opozorile, da se je tragedija v Beslanu zgodila v okviru "petletnih splošnih, vztrajnih in večinoma nekaznovanih kršitev človekovih pravic s strani ruskih vojakov nad civilisti v Čečeniji kot tudi skrajnih kršitev človekovih pravic s strani čečenskih upornikov".
Število žrtev narašča
Drama s talci v severnoosetijskem Beslanu, ki se je krvavo razpletla minuli petek, je po zadnjih podatkih zahtevala 336 smrtnih žrtev, med katerimi je približno polovica otrok. V to številko sicer ni vštetih 31 ubitih ugrabiteljev.
Ugledni ruski pediater Leonid Rošal, ki je v Beslanu posredoval med policijo in ugrabitelji, pa je medtem zagotovil, da ruske enote niso načrtovale zavzetja šole.
"Ruske oblasti sploh niso imele namena napasti, to lahko prisežem. Odločitve glede napada ni bilo. Sicer bi stvari potekale drugače," je za današnjo izdajo francoskega časnika Le Parisien povedal Rošal. Pripadniki ruskih posebnih enot Alfa, ki naj bi pomagali pri odvozu trupel iz šole, po njegovih besedah sploh niso nosili zaščitnih jopičev, zato jih je bilo več ubitih, ko so teroristi nanje streljali. Rošal je s to izjavo podprl razlago ruskih oblasti, po kateri so bile posebne enote prisiljene posredovati, ko so v šoli odjeknile eksplozije in je skupina talcev začela bežati.
Kot so sicer še sporočile severnoosetijske oblasti, je 323 ljudi umrlo že v petek, v kaosu in spopadih ob razpletu drame, ki se je začela v sredo zjutraj, ko so ugrabitelji zajeli več kot 1000 talcev. 13 ljudi je umrlo v bolnišnicah. Oblasti v Severni Osetiji so pred tem navajale, da je drama zahtevala 335 mrtvih.
Papež Janez Pavel II. je danes molil za žrtve pokola v Beslanu. Obsodil je nasilje nad otroki in med drugim poudaril, da kriki bolečine otrok ne morejo nikogar pustiti brezbrižnega.
Aretirali osumljenca
Ruska policija je v torek aretirala dva osumljenca za strmoglavljenje dveh ruskih potniških letal. Oblasti so najprej trdile, da je šlo pri skoraj istočasnem strmoglavljenju za žalostno naključje. Pozneje so pri pregledovanju razbitin na obeh letalih našli sledi eksploziva in zavrnili svojo prvo tezo. Ruska obveščevalna služba FSB je potrdila, da sta za eksploziji letal, v katerih je umrlo 89 ljudi, krivi potnici s potnima listoma na imeni Satsita Džebirhanova in Amanta Nagajeva, ženski čečenskega porekla, ki sta bili na seznamu potnikov. Odgovornost za napada je prevzela tudi skrajna islamska skupina Isambouli.
