Po prvih ocenah je Clintonova zmagovalka televizijskega soočenja, ki naj bi imelo rekordno gledanost

Ameriška predsedniška kandidata Hillary Clinton in Donald Trump sta svoje prvo televizijsko soočenje na univerzi Hofstra opravila v skladu s pričakovanji. 

Če upoštevamo vse veljavne standarde takih soočenj in mnenje večine televizijskih analitikov, bi morala zmaga pripasti Clintonovi. A na volišču ne odločajo oni, temveč ameriški volivci. Slednji pa znajo biti muhasti, pa tudi te volitve so nekaj posebnega.

Tokratne volitve so posebne zaradi Trumpa, ki tudi tokrat ni "razočaral". Republikanski kandidat je ves čas skakal v besedo svoji protikandidatki. Gre za nekaj povsem običajnega za Trumpa, uporabljal pa je tudi taktiko, "govori, kar pač želiš". Torej na vprašanja voditelja televizije NBC Lesterja Holta skoraj nikoli ni naravnost odgovoril, ampak je govoril to, kar je hotel.

In kaj je želel Trump povedati?

Trump je tudi tokrat prepričal svoje podpornike, da je on pravi. Z njegovim nastopom so bili več kot zadovoljni. Ali si je s svojim nastopom priboril tudi kakšen dodaten glas, še ni popolnoma jasno.

Trump je poudaril, da je Amerika zaradi Clintonove in predsednika Baracka Obame ena sama razvalina, ki jo izkorišča ves svet, še posebej zavezniki in južna soseda Mehika ter Kitajska. Rusije v tem kontekstu ni omenil. Zaradi Obame in Clintonove ZDA sklepajo katastrofalne trgovinske sporazume, Clintonova je kriva za nastanek Islamske države ter propadanje gospodarstva zaradi regulacij in visokih davkov, ki jih namerava še bolj povišati.

"Že celotno odraslo življenje se boriš zoper IS," je Clintonovo zbodel Trump.

Clintonova vrača udarec

Na soočenje se je Clintonova bolje pripravila, na kar je vmes opozorila in dodala, da je za razliko od Trumpa pripravljena tudi na prevzem predsedniškega položaja. Američane je svarila pred nevarnostjo Trumpa blizu ameriškega jedrskega arsenala, celotnemu svetu pa je zagotovila, da Amerika drži in bo še naprej držala besedo. To je veljalo še posebej državam članicam zveze Nato, ki jim Trump grozi z izstavitvijo višjega računa za obrambo.

Tudi zbadanja ni manjkalo

Nasprotnika sta se nekajkrat učinkovito zbodla in sprožila navdušene aplavze pri občinstvu, ki se je večinoma držalo navodila, da ne sme razgrajati. Trump si je prislužil aplavz, ko je dejal, da bo objavil svoje davčne napovedi, če bo Clintonova objavila svojih 30.000 izbrisanih kosov elektronske pošte z zasebnega strežnika. Slednja se je znova opravičila za storjeno "napako" in poudarila, da zanjo prevzema polno odgovornost.

Demokratka pa je izzvala navdušenje pri svojih podpornikih, ko je zavrnila Trumpove kritike, da ni dovolj vzdržljiva za prevzem položaja predsednice. "Ko boš ti prepotoval 112 držav, se pogajal o sporazumih in talcih in vzdržal 11 ur zaslišanja v kongresu o Bengaziju, potem mi lahko govoriš o vzdržljivosti."

Prav tako je izpostavila Trumpov neprimeren odnos do žensk in vse žaljivke, s katerimi jih je obmetaval.

Kriva praktično za vse

Clintonova je v nekem trenutku celo dejala, da ima občutek, da jo bo razglasil za krivo za vse, kar se je kdaj zgodilo. "Zakaj pa ne," ji je odvrnil Trump in se spačil. "Saj res, zakaj pa ne," je dodala Clintonova in Trumpa pozvala, naj debato začini s še kakšno "noro izjavo".

Skoraj nič o konkretnih zadevah

Soočenje je bilo bojevito od začetka do konca, kratko pa so potegnili volivci, ki so hoteli kaj več izvedeti o politiki obeh kandidatov. Slišali so, da bo Trump znižal davke za bogate in menda povečal primanjkljaj za 5000 milijard dolarjev. Republikanec je dejal, da bodo nizki davki pomagali gospodarstvu, skupaj z odpravo regulacij.

Clintonova je dejala, da so davčne olajšave skupaj s pomanjkanjem bančnih regulacij povzročile zadnjo finančno krizo in recesijo, po kateri ZDA zdaj okrevajo. Pri tem ga je zbodla, ker ne objavi davčnih napovedi kot vsi predsedniški kandidati zadnjih 40 let. Vprašala je, ali je to zato, ker ni bogat, kot trdi, ni tako dobrodelen, kot trdi, ali pa ne plačuje davkov. Trump je odvrnil, da to pomeni, da je pameten.

Clintonovi je bilo vidno nelagodno

Trump je Clintonovo ujel pri vprašanju zadnjega trgovinskega sporazuma z Azijo TPP, ki ga je demokratka najprej podpirala, potem pa ga začela zavračati, ker je bil to pogoj za pridobitev Sandersove podpore. Ko je skušala poudariti svoje izkušnje, ji je Trump to priznal, vendar zatrdil, da gre za slabe izkušnje, ki Amerike ne bodo rešile. Ko je odgovarjala na te očitke, ji je bilo vidno nelagodno.

Rasizem

Trump si prizadeva Clintonovi odvzeti nekaj podpore med temnopoltimi volivci, vendar je to po soočenju vse bolj oddaljen cilj.

Clintonova ga je obtožila, da je bil glavni pobudnik rasističnih dvomov o kraju rojstva predsednika Obame. Republikanec je krivdo za to skušal zvaliti na Clintonovo. Pri vprašanju odmevnih primerov policijskega nasilja v ZDA pa je govoril o potrebi po več zakona in reda.

Razprave o njegovi pobudi za gradnjo zidu na meji z Mehiko in izgonu nezakonitih priseljencev ni bilo. Clintonova je opozorila, da je Trump ženske označil za prasice, psice in gnoj ter da bo nekdanja lepotna tekmovalka latinskoameriškega izvora, ki ji je rekel Miss sobaric, dobila državljanstvo in bo glasovala proti njemu.

Največja gledanost v zgodovini?

Televizijsko soočenje na univerzi Hofstra kakšnih 40 kilometrov stran od mesta New York naj bi imelo rekordno gledanost, morda celo do 100 milijonov ljudi, čeprav bo potrebno na rezultate tega še počakati.

Po prvih ocenah je zmagovalka soočenja Clintonova

Prva resnejša anketa takoj po prvem soočenju ameriških predsedniških kandidatov je izpostavila prepričljivo zmago Clintonove, podobnega mnenja so tudi vsi analitiki, razen izrazito strankarskih republikanskih, vendar to v tokratni predsedniški kampanji ZDA nikakor ni odločilno.

Kakšni so občutki ene in druge strani je postalo jasno takoj, ko so začeli strankarski operativci prihajati v tako imenovano "spin sobo", da medijem razložijo svojo resnico. Operativci Clintonove so bili razigrani in nasmejani ter celo nekoliko presenečeni, da se je vse izteklo tako dobro za njihovo kandidatko. Trumpovi ljudje pa so se medijem približali s kislim izrazom na obrazu.

Anketa CNN, ki priznava, da je bilo sicer več udeležencev demokratov, je ugotovila, da sta dve tretjini anketiranih menili, da je zmagala Clintonova, Trumpu pa je zmago pripisala le tretjina. Demokratki je zmago sicer pripisalo tudi 54 odstotkov neodvisnih volivcev. Clintonova je bolj prepričala s 53 proti 40 odstotkom glede iskrenosti, 57 proti 35 glede tega, kdo je bolje naslovil skrbi Američanov, 51 proti 47 glede gospodarske politike, 62 proti 35 odstotkom glede zunanje politike in 54 proti 43 odstotkom glede boja proti terorizmu. 47 odstotkov volivcev ni spremenilo mnenja po soočenju, 34 odstotkov ga je spremenilo ali si ga ustvarilo v prid demokratke, le 18 odstotkov pa v prid republikanca.

Ključni so neodločeni

Po zadnji anketi televizije ABC in časopisa Washington Post je namreč neodločenih le še okrog 20 odstotkov volivcev. Predvsem mladi, neodvisni in deloma tudi volivci Bernarda Sandersa. Kandidata, ki sta v anketah trenutno skoraj izenačena sta lovila te volivce in Trump si s pačenjem med nastopi nasprotnice, izmikanji odgovorom na vprašanja in skakanjem v besedo disciplinirani in vsaj na zunaj zelo sproščeni Clintonovi, ni pomagal.

Kandidata

In njuni družini