Tujina

Ameriška oporišča Bolgariji in Romuniji?

London, 07. 05. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Več časnikov piše o nameri ZDA, da bi vojaška oporišča iz Nemčije preselili v nekatere vzhodnoevropske države, ki so bile lani v Pragi povabljene v zvezo Nato. Z namestitvijo v Romuniji in Bolgariji bi ZDA dobile lažji dostop do Kavkaza in območja Perzijskega zaliva.

Bolgarski zunanji minister Salomon Pasi je v torek dejal, da bo Sofija naredila vse, kar je v njeni moči, da bi ZDA vzpostavile vojaška oporišča v Bolgariji. Pasi meni, da bo ameriška vojaška navzočnost v regiji zagotovila mir, varnost in gospodarski razvoj.

Kot navaja Financial Times (FT), je ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld že večkrat poudaril, da imajo ZDA preveč vojakov v Nemčiji. Zdaj je tam nameščenih 80.000 ameriških vojakov z več deset tisoč člani družin in civilisti. General James Jones, ki je januarja po upokojitvi generala Josepha Ralstona prevzel poveljstvo ameriških sil v Evropi, je dejal, da namerava priporočiti premestitev vojakov dlje na Vzhod. Podobno naj bi priporočil že Ralston z argumentom, da bi z namestitvijo v Romuniji in Bolgariji ZDA dobile lažji dostop do Kavkaza in območja Perzijskega zaliva.

Romunija in Bolgarija sta izrazili navdušenje, general Jones pa je namignil, da bi lahko na območju vzpostavili oporišča z manjšimi enotami, še navaja FT. Washington naj bi sicer med drugim razmišljal o romunskem pristaniškem mestu Constanza, ki ga je že uporabljal med operacijami na Balkanu, in bolgarskem pristanišču Burgas.

Čehi se ne navdušujejo

Oporišče
Oporišče FOTO: Reuters

Slovaški obrambni minister Ivan Simko je dejal, da ni opazil nobenega pravega interesa za namestitev ameriških enot na Slovaškem, da pa tovrstnih načrtov ne gre prezreti.

Danes objavljeni izidi javnomnenjske raziskave, ki jo je na Češkem izvedla agencija SEM, pa kažejo, da kar dve tretjini Čehov menita, da bi o morebitni ameriški vojaški navzočnosti morali odločati na referendumu. Kakršnokoli misel na ameriška vojaška oporišča zavrača 43 odstotkov vprašanih, 35 odstotkov pa bi jih pozdravilo.

Glede vprašanja je sicer razdeljena tudi češka politika. Ameriškim vojaškim oporiščem tako odločno nasprotujejo predsednik države Vaclav Klaus in nereformirani komunisti, glavna zagovornika pa sta zunanji in obrambni minister, Ciril Svoboda in Jaroslav Tvrdik. Vladajoča Socialdemokratska stranka je pripravljena preučiti prednosti in pomanjkljivosti namestitve ameriških enot, čeprav je premier Vladimir Špidla naklonjen oblikovanju vojske EU.

SORODNI ČLANKI

  • BRICKS 1
  • BRICKS 2
  • BRICKS 3
  • BRICKS 4
  • BRICKS 5
  • BRICKS 6
  • BRICKS 7