Ameriška televizija CBS je poročala, da se je Aziz že pred dvema dnevoma začel pogajati z Američani o predaji, do katere je potem prišlo brez boja. Tarik Aziz je mednarodno najbolj znan iraški politik takoj za Sadamom Huseinom, kljub temu pa je na ameriškem seznamu 55 najbolj iskanih predstavnikov režima, zasedal le 43. mesto. Ameriški predsednik George Bush je, po vrnitvi iz zvezne države Ohio, na novinarsko vprašanje o prijetju Aziza odgovoril le z nasmeškom in dvignjenim palcem.
Podrobnosti o predaji še niso znane, vendar pa Američani upajo, da bo Aziz morda lahko pojasnil usodo iraškega diktatorja Sadama Huseina ter morda povedal kaj tudi o domnevih iraških programih za razvoj orožja za množično uničevanje. ZDA so sprožile vojno proti Iraku zaradi omenjenega orožja, o katerem pa za zdaj v Iraku ni niti sledu.
Aziz je bil sicer med najbolj zaslužnimi za obnovitev diplomatskih odnosov z ZDA leta 1984, leto poprej pa se je srečal tudi s sedanjim obrambnim ministrom Donaldom Rumsfeldom, ki je po naročilu predsednika Ronalda Reagana obiskal Irak in mu ponujal podporo v vojni proti Iranu. Odnosi med ZDA in režimom Sadama Huseina so se dokončno pretrgali leta 1990, ko je Irak napadel Kuvajt. Tarik Aziz je bil v tistem času zunanji minister in iraški politik, ki se je najpogosteje pojavljal na zahodnih televizijah.
Prijeli tudi vodilnega obveščevalca
Prijeli pa so tudi nekdanjega vodilnega člana iraške obveščevalne službe, iraškega veleposlanika v Tuniziji Faruka Hidžazija. Hidžazi sicer ni na ameriškem seznamu 55 najbolj iskanih iraških visokih predstavnikov, po besedah ameriških predstavnikov pa naj bi Hidžazi decembra 1998, ko je bil iraški veleposlanik v Turčiji, odpotoval v Kandahar na jugovzhodu Afganistana, kjer naj bi se sestal z vodjo teroristične mreže Al Kaida, Osamo bin Ladnom. Iraški predstavniki so zanikali, da bi do tega srečanja prišlo.
Bush: v Iraku bi lahko ostali dve leti
Ameriški predsednik George Bush je za ameriško televizijsko mrežo NBC dejal, da bi lahko ameriške sile v Iraku ostale dve leti ali manj. "ZDA bodo državo zapustile, ko bomo izpolnili našo misijo. Vse pa je odvisno od tega, kdaj bomo v državi vzpostavili temelje za demokracijo," je dejal Bush. O usodi strmoglavljenega Sadama Huseina pa Bush ni izključil možnosti, da je umrl v ameriškem bombardiranju ob začetku napada. "Ljudje se sprašujejo, ali je Sadam Husein mrtev ali ne. Nekaj je dokazov, ki nakazujejo, da bi lahko bil mrtev," je poudaril in dodal, da si ameriške sile še vedno prizadevajo najti dokaze o Huseinovi usodi.
Kot je še izjavil Bush, ni nikoli dvomil v načrt za vojaško akcijo v Iraku, čeprav so iraški vojaki pokazali "veliko večjo srditost, kot smo pričakovali". Bush je še izrazil upanje, da bo Iran ravnal v skladu z ameriškimi pozivi in se ne bo vmešaval v dogajanje v Iraku. "Upamo, da bo Iran dovolil Iraku, da se razvije v stabilno družbo, ki živi v miru. Iranu smo tudi dali vedeti, kaj od njega pričakujemo," je dejal. Na vprašanje o vojaškem posredovanju proti Iranu pa je Bush odgovoril nikalno. "Pričakujemo, da bo Teheran sodeloval. Svet bomo tudi pozvali, naj Iran pozove k sodelovanju," je izjavil Bush in dodal, da sta mu britanski premier Tony Blair in španski premier Jose Maria Aznar v sredinem telefonskem pogovoru zatrdila, da bosta na Teheran naslovila enako sporočilo.
Nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger je za maroški tednika Maroc-Hebdo zatrdil, da se ZDA bodo strinjale s šiitsko vlado v Iraku, če bo ta izvoljena demokratično. "Ker večino v Iraku predstavljajo šiiti, ne vem, zakaj bi Bela hiša nasprotovala njihovemu pristopu k oblasti," je poudaril Kissinger. Zavrnil je argumente o oblikovanju protiameriške koalicije med Irakom in sosednjim šiitskim Iranom. "Šiitski Iračani so med iraško-iransko vojno pogumno branili interese Bagdada, ne Teherana," je še dejal Kissinger.
Kje je orožje za množično uničevanje?
"Če britanski obrambni minister Geoff Hoon meni, da bodo vprašanja o doslej še skrivnostno neodkritem iraškem orožju za množično uničenje s časom potihnila, se strašansko moti," piše britanski levoliberalni časnik Guardian. Hoonove trditve, da orožja za množično uničenje še niso našli, saj je bilo v zadnjem trenutku dobro skrito, pa so zasluženo priznanje vodji inšpektorjev Združenih narodov za nadzor orožja v Iraku, Hansu Blixu. To sicer še ne pomeni, da si je Hoon vse izmislil, toda sumi, da je britansko in ameriško vodstvo pri prikazovanju nevarnosti, ki jo predstavlja iraško orožje za množično uničenje, močno pretiravalo, postajajo s časom vse močnejši, meni časnik.
Britanski obrambni minister Geoff Hoon je že v četrtek omenil možnost, da bi morebiti najdeno orožje za množično uničevanje v Iraku preverjala država, ki ni članica sil koalicije. Po njegovih besedah se je London vedno zavzemal za neodvisno verifikacijo tega orožja, kar bi lahko izvedel varnostni svet ali država, ki ni članica koalicije. Za neodvisno preverjanje se je zavzel tudi britanski premier Tony Blair.
Kmalu novo vodstvo iraškega naftnega sektorja
ZDA nameravajo prihodnji teden imenovati novo vodstvo iraškega naftnega sektorja. Sestavljal naj bi ga izvršni svet, ki bi bil odgovoren nadzornemu svetu, piše dnevnik Wall Street Journal Europe. Nadzorni svet bo nadzoroval naftne aktivnosti, ki naj bi jih dnevno vodil izvršni svet.
Nadzornemu svetu naj bi predsedoval Philip J. Caroll, nekdanji generalni direktor Shell Oila, podpredsednik pa naj bi postal Iračan Fadhil Otman, ki je bil eden od vodilnih predstavnikov iraškega naftnega sektorja pred prihodom Sadama Huseina na oblast.
