Američani volijo

Ankete kažejo, da so ameriški volivci naveličani vojne v Iraku in ne zaupajo republikanskemu predsedniku Georgeu W. Bushu, da ima načrt za njen konec, kar je voda na mlin demokratom, ki jim tako lahko uspe ponovno dobiti večino v predstavniškem domu kongresa. Bushu se tako prvič po januarju 2003 obeta opozicija v vsaj enem od obeh domov kongresa.

Analitiki napovedujejo ponovitev leta 1994, ko so republikanci po 40 letih skoraj neprekinjene vladavine demokratov v kongresu. Ankete sicer demokratom kažejo prevzem večine vsaj v predstavniškem domu kongresa, kjer morajo republikancem odvzeti 15 sedežev, v senatu pa je malce bolj tesno.

Bush prepričan v zmago republikancev

Republikanci pa upajo, da jim bo večino uspelo ohraniti že zato, ker so bili do zdaj uspešnejši pri prepričevanju svojih volivcev, naj se udeležijo volitev. Po drugi strani pa med krščansko bazo stranke zaradi številnih škandalov ni velikega navdušenja. O zmagi republikancev je prepričan predsednik George Bush, ki meni, da imajo pravo davčno strategijo, pa tudi dober načrt, kako preprečiti nove napade skrajnežev na Američane.

Vendar pa v Busha nimajo več veliko zaupanja tudi nekateri republikanci. Tako je ameriški predsednik dobrodošel le še v zanesljivo republikanskih trdnjavah, medtem ko je v okrožjih, kjer republikanskim kandidatom slabo kaže, nezaželen. Tako je ameriškega predsednika dan pred kongresnimi volitvami zavrnil kandidat za guvernerja Floride, saj se boji, da bi ujezil neodvisne volivce.

Bush je sicer zadnji dan pred volitvami obiskal Arkansas in Teksas ter pred navdušeno množico privržencev hvalil izrečeno smrtno kazen strmoglavljenemu iraškemu diktatorju Sadamu Huseinu in prepričeval, da bodo demokrati višali davke.

Že prve tehnične težave

Na volitvah že od samega začetka prihaja do tehničnih težav. Tako se je v okrožju East Cleveland v zvezni državi Ohio ob odprtju volišč pokvarilo 12 elektronskih naprav za glasovanje, poleg tega pa so v vsem Ohiu zabeležili več kot 250 napak kmalu po začetku volitev, ki naj bi po javnomnenjskih raziskavah na Kapitolu v Washingtonu ponovno ustoličile demokratsko stranko.

Ohio je bil sicer med predsedniškimi volitvami leta 2004 ena od držav, kjer so bili rezultati najbolj sporni, saj so demokrati takrat volilne prevare okrivili, da so nesorazmerno pripomogle k uspehu republikancev.

Več kot 250 volilnih incidentov so prijavili tudi volivci in volilni opazovalci v zveznih državah New York, Pennsylvania in Florida. Med težavami, ki so jih navajali volivci in opazovalci so bili manjše napake na voliščih in zaskrbljenost zaradi registracije volivcev.

Bo udeležba kaj večja?

Volitve sredi predsedniškega mandata tradicionalno nimajo visoke volilne udeležbe, povečana udeležba pa tokrat po mnenju analitikov ameriških televizij pomeni dobro novico za demokrate, ki poudarjajo spremembe. Demokrati morajo za prevzem večine v predstavniškem domu republikancem odvzeti najmanj 15 sedežev, kar naj bi se tudi zanesljivo zgodilo. V senatu morajo republikancem odvzeti šest sedežev, kar pa je odprto.

Volitve potekajo praktično v vsa telesa, razen za predsednika. Tako ameriški volivci volijo 435 članov predstavniškega doma zveznega kongresa, 33 od skupaj 100 senatorjev in 36 guvernerjev zveznih držav.

V ZDA hkrati potekajo tudi volitve v državne kongrese, županske volitve, volitve drugih uradnikov – pravosodni ministri, zakladniki, šerifi in drugi funkcionarji –, na glasovnicah pa so tudi številna referendumska vprašanja, med njimi tudi o ustavni prepovedi homoseksualnih porok.

Prva volišča so se odprla ob 12. uri po srednjeevropskem času, najprej so se na volišča podali na vzhodni obali. V sredo do 10. ure pa naj bi bili že znani obrisi sestave zveznega kongresa za zadnji dve leti mandata Georgea Busha. V ZDA je okoli 160 milijonov registriranih volivcev, vendar je udeležba na volitvah sredi predsedniškega mandata tradicionalno zelo slaba.