Tujina

Američani v Iraku tarča več napadov

Bagdad/Washington/Dunaj/Ženeva/Bagdad/Oslo, 27. 05. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Ameriške vojaške sile so bile zadnjih 48 ur tarča več napadov, v katerih je bilo na obeh straneh ubitih več ljudi. Mednarodna agencija za jedrsko energijo pa bo v Irak že v petek ali soboto napotila skupino sedmih inšpektorjev.

V iraškem mestu Faludža, ki leži 50 kilometrov zahodno od Bagdada, sta bila danes ubita dva ameriška vojaka in dva napadalca, devet ameriških vojakov pa je bilo ranjenih. Po navedbah osrednjega poveljstva ameriške vojske (Centcom) je vojake na eni od nadzornih točk napadla skupina neznancev z granatami in lahkim orožjem, od katerih so jih dva ustrelili, šest pa aretirali. Med spopadom je bil poškodovan ameriški vojaški helikopter, ki naj bi ga po nesreči zadelo ameriško oklepno vozilo. Televizija Al Džazira pa je poročala, da so helikopter sestrelili napadlci, pri čemer je bil posadka ubita.

Predstavniki ameriških sil tudi poudarjajo, da so jih napadalci napadli iz mošeje, kar pa so prebivalci Faludže zanikali, saj naj bi do incident prišlo na neki cesti, ki pelje iz mesta.

Patrulja ameriških vojakov v Bagdadu (Foto: Reuters)
Patrulja ameriških vojakov v Bagdadu (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

V večinoma sunitski Faludži zahodno od Bagdada je po strmoglavljenju režimaže večkrat prišlo do nasilnih obračunov med domačini in ameriško vojsko.

Centcom je medtem sporočil, da so ameriške sile v Iraku v ponedeljek zabeležile največ izgub po zavzetju Bagdada – umrli so štirje, ranjenih pa je bilo šest ameriških vojakov. V noči z nedelje na ponedeljek je prišlo do napada na ameriško vojaško postojanko v Bakubi severno od Bagdada. Neka Iračanka naj bi z ročno granato napadla ameriške vojake, ti pa so jo zatem ustrelili.

Aretirali dva voditelja stranke Bass

Ameriške sile v Iraku so prijele dva regionalna voditelja nekdaj vladajoče iraške stranke Baas, je sporočil Centcom. Sejfedin Al-Mašadani, vodja stranke Baas v pokrajini Al Mutana, in Saad Abdel Madžid Al-Fajsal, vodja stranke Baas v pokrajini Salahedin, sta bila na ameriškem seznamu 55 najbolj iskanih pripadnikov strmoglavljenega režima Sadama Huseina, prijeli pa so ju v soboto.

Inšpektorji IAEA kmalu v Iraku

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je sporočila, da bo v petek ali soboto poslala v Irak skupino sedmih njenih inšpektorjev, ki bodo preverjali radioaktivni material v največjem iraškem jedrskem kompleksu Al Tuvajta. Kompleks Al Tuvajta, 50 kilometrov jugovzhodno od Bagdada, je bil po napadu sil koalicije na Irak tarča plenjenja.

Za odposlanca OZN so ga predlagale ZDA
Za odposlanca OZN so ga predlagale ZDA FOTO: Reuters

Tudi posebni odposlanec OZN kmalu v Iraku

Visoki komisar ZN za človekove pravice Sergio Vieira de Mello, ki ga je generalni sekretar ZN Kofi Annan minuli konec tedna imenoval za novega posebnega odposlanca za Irak, naj bi že prihodnji teden odpotoval v Irak. Tiskovni predstavnik visokega komisariata ZN za človekove pravice Jose-Luis Diaz je še zanikal, da naj bi bile človekove pravice z imenovanjem Mella za posebnega odposlanca za Irak v prihodnje deležne manjše pozornosti. Pojasnil je, da ima Mello le štirimesečni mandat za posebnega odposlanca za Irak. Predlog za imenovanje Mella na ta položaj so dale ZDA.

Ruski in kitajski predsednik, Putin in Jintao, ki se sestajata v Moskvi, pa sta sporočila, da Rusija in Kitajska vztrajata pri "osrednji vlogi" OZN v povojnem Iraku.

V Al Tuvajti naj bi inšpektorji preverili, ali je jedrski material, ki je od leta 1991 shranjen v kompleksu pod pečatom IAEA, varen in ali ga kaj manjka. Po navedbah IAEA je bilo pred vojno v Iraku v kompleksu shranjenih več deset ton urana in najmanj dve toni obogatenega urana. Kot je povedal tiskovni predstavnik IAEA Mark Gwozdecky, naj bi misija trajala največ dva tedna.

Vrhovni svet islamske revolucije kritičen do razorožitve

Vrhovni svet islamske revolucije v Iraku (SCIRI) je ostro kritiziral ukaz ameriške uprave v državi, da se mora njegova milica razorožiti. Po mnenju SCIRI je ameriški ukaz nepravičen, saj so se milice, brigade Badr, več let borile proti režimu Sadama Huseina, v tem boju pa je po navedbah predstavnika SCIRI umrlo 2500 njihovih mučenikov.

Norveško zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da Norveška umika večino gospodarskih sankcij proti Iraku, še naprej pa bo ohranila embargo na prodajo orožja Iraku, pa tudi zamrznitev vsakršnih sredstev strmoglavljene iraške vlade. Norveška je obenem zaradi zaskrbljenosti nad plenjenjem iraških kulturno-umetniških predmetov uvedla prepoved na vsakršno prodajo ali kupovanje teh predmetov.

Ameriška civilna uprava v Iraku je pred dnevi odredila razorožitev vseh civilistov in milic, z izjemo kurdskih borcev. Kdor bo v Iraku po 15. juniju še posedoval orožje, bo aretiran, če ne bo imel ustreznega dovoljenja ameriške uprave.

Kurdski voditelj pomaga Huseinovi ženi?

Arabski časnik Al-Šark Al-Asvat pa je poročal, da je eden od voditeljev iraških Kurdov Džalal Talabani obljubil zaščito prvi ženi Sadama Huseina in njegovima najstarejšima hčerkama. Drugega moža Huseinove najstarejše hčerke, Mulhana Abdula Jabarja, so sicer v ponedeljek v bližinu iraškega mesta Tikrit prijele ameriške sile. Prvega moža Huseinove najstarejše hčerke, Huseina Kamila, so zaradi izdaje umorili leta 1996. Po poročanju arabskega časnika, ki se sklicuje na Talabanijevega sodelavca, je Huseinova žena, Sadžida Tulfah, kurdskega voditelja prek nekega posrednika prosila za pomoč. Arabski mediji so pred dnevi poročali, da se Sadžida skupaj s hčerkama Rano in Raghdo ter njunimi otroci nahaja v nekem trosobnem stanovanju v Bagdadu.

Tožba proti ZDA vojakom

Družina španskega kamermana Joseja Cousoja, ki je bil med iraško vojno ubit ob napadu na hotel Palestina v Bagdadu, je danes na nacionalnem sodišču v Madridu vložila tožbo proti trem ameriškim vojakom zaradi odgovornosti za njegovo smrt.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15