Izpuščena italijanska novinarka Il Manifesta Giuliana Sgrena se je v
spremstvu treh italijanskih varnostnikov peljala na letališče, ko so ameriške
sile pričele streljati na njen avtomobil. Po poročanju italijanske
tiskovne agencije Anse so Američani Sgreno ranili v ramo in ubili enega
varnostnika, kar so potrdile tudi italijanske oblasti.
Na incident se je že odzval italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je izjavil, da mora nekdo za to napako prevzeti odgovornost in dodal, da se bo takoj sestal z ameriškim ambasadorjem.
Sgreno so ugrabili v začetku februarja v Bagdadu. Nekaj dni pozneje se je pojavil videoposnetek, na katerem Sgrena prosi za usmiljenje in poziva zavezniške sile, naj zapustijo Irak.
Zveza Nato zbrala dovolj vojakov
Misija zveze Nato za usposabljanje iraške vojske je po velikih težavah le zbrala dovolj vojakov. Predstavnik zveze Nato je v Bruslju povedal, da je 360 mož iz 17 držav zavezništva pripravljenih za usposabljanje iraških vojakov. Gre za 160 inštruktorjev in 200 vojakov, ki bodo te inštruktorje varovali.
Za pomoč zveze Nato Iraku v obliki inštruktorjev za urjenje iraških vojakov so se dogovorili že na srečanju obrambnih ministrov zveze Nato junija lani v Carigradu, vendar pa dogovor dolgo ni bil uresničen. Mnoge države so imele težave pri iskanju primernih inštruktorjev, ki bi bili hkrati pripravljeni opravljati to nalogo. Namen te misije je vsako leto v Iraku izuriti 1000 iraških častnikov, še nadaljnjih 500 pa jih bodo izurili v tujini.
V Irak pet slovenskih inštruktorjev
Sodelovala bo tudi Slovenija, in sicer naj bi za urjenje iraških častnikov namenila pet inštruktorjev, ki bodo delovali izven Iraka, najverjetneje v Jordaniji. Slovenija naj bi v Irak poslala tudi večjo količino orožja in obljubila finančno podporo enotam za urjenje iraških varnostnih sil v tretjih državah. Podobno kot Slovenija sta tako svoje sodelovanje pri urjenju iraških častnikov napovedale tudi Francija in Nemčija, ki sta nasprotovali vojaškemu posegu v Iraku. Francija bo iraške častnike urila v Katarju, Nemčija pa jih že uri v Združenih arabskih emiratih. Španija pa je na primer iraške častnike povabila kar na domača tla.
Do vlade še dolga pot
Od historičnih iraških volitev je minil že dober mesec, vendar pa Iraku zaradi etničnih in verskih sporov še ni uspelo oblikovati novo vlado. V državi se zato politična negotovost stopnjuje, zavlačuje pa se tudi dolgo pričakovana obnova mest. Poslovneži pravijo, da gospodarstvo ne more zacveteti, dokler bo Irak vodila začasna vlada, ki samo čaka na izvolitev nove. Do tega pa ne bo prišlo, dokler se stranke ne bodo dogovorile o delitvi moči. Jeziček na tehtnici so Kurdi s 75 sedeži v parlamentu. Ti pravijo da bodo podprli tiste, ki jim bodo ponudili največ.
Začasni
iraški premier Ijad Alavi je novinarjem v Bagdadu povedal, da se še vedno ni
odpovedal kandidaturi za položaj predsednika nove iraške vlade. "Svoje
kandidature ne bom umaknil. Za kandidata so me imenovali na moji listi,"
je dejal Alavi. Njegova lista kandidatov je na volitvah 30. januarja sicer
zasedla šele tretjo mesto.
Šest mrtvih v novem nasilju v Iraku
Na eni od glavnih prometnic v mestu Samara na severu Iraka je eksplodirala bomba, pri čemer sta umrli dve osebi, je poročala iraška televizija Al Irakija. V tem mestu so našli tudi dve moški trupli, ki ju še niso identificirali, policiji pa je uspelo aretirati 18 domnevnih upornikov.
V eksploziji avtomobila bombe v Bakubi, 60 kilometrov severovzhodno od Bagdada, pa je umrl en Iračan, trije so bili ranjeni. V času eksplozije ni bilo v bližini niti ameriških vojakov niti iraških varnostnih sil.
Do napada z avtomobilom bombo je prišlo tudi v Mosulu, 360 kilometrov severno od iraške prestolnice, vendar o morebitnih žrtvah ne poročajo. Trije Iračani pa so umrli v spopadih med uporniki in ameriškimi enotami v kraju Hadita, 350 kilometrov zahodno od Bagdada. Ranjenih je bilo šest civilistov.
