Kot kažejo izidi najnovejše ankete televizije CBS in časopisa New York Times, je 50 odstotkov vprašanih menilo, da je potrebna nujna akcija, medtem ko jih 40 odstotkov meni, da je iraška grožnja obvladljiva brez vojne. Vojno napetost stopnjujejo ameriške televizije, na katerih potekajo živahne razprave med nasprotniki vojne in zagovorniki zunanje politike Busha, čeprav so slednji pri tem v večini.
K razpravi so pritegnili tudi nekdanje državne sekretarje, kot sta Henry Kissinger in Lawrence Eagleburger, ki sta po pričakovanju zagovarjala Busha in kritizirala mednarodno skupnost, da ne dojame, kakšna velika nevarnost za ZDA je iraški predsednik Sadam Husein.
Eagleburger se čudi Carterju
Lawrence Eagleburger je kritiziral nedeljsko javno pismo nekdanjega predsednika Jimmyja Carterja, ki ga je objavil New York Times in v katerem Carter trdi, da vojna proti Iraku ne bi bila pravična vojna. Carterja je omenil tudi nekdanji senator Bob Dole, ki je dejal, da si lahko le želi, da bi bil svet po Carterjevem okusu oziroma da bi se vse dalo rešiti po diplomatski poti.
Eagleburger je dejal, da se Carterju čudi, ker kot ugleden zagovornik človekovih pravic nasprotuje vojni proti režimu Sadama Huseina, ki velja za enega največjih kršiteljev človekovih pravic. Menil je tudi, da bo po vojni morda marsikomu precej nerodno, kar bo seveda odvisno od tega, ali bo ameriška vojska v Iraku odkrila kupe orožja za množično uničevanje. "Če bomo odkrili orožje, potem bodo Francozi dobili dolge nosove, če pa ne, potem pa mi," je dejal Eagleburger.
Kissinger meni, da je Rusija kratkovidna
Henry Kissinger je zagovarjal Bushevo pripravljenost, da opravi z režimom Sadama Huseina in dejal, da ga je razočarala predvsem Rusija. Rusija je napovedala, da bo v VS glasovala proti predlogu druge iraške resolucije, Kissinger pa meni, da je takšno stališče izredno kratkovidno, saj bi se Rusiji bolj splačalo nadaljevati dobre odnose, ki sta jih začela graditi Bush in ruski predsednik Vladimir Putin.
Proti vojni je nastopil nekdanji senator Gary Hart, ki se je vprašal, zakaj ZDA sploh izgubljajo čas z ZN, če Bush trdi, da Irak predstavlja takšno veliko neposredno grožnjo. Hart meni, da če bi bila grožnja res tako velika in neposredna, potem bi morale ZDA vojno sprožiti že takoj po 11. septembru 2001. Po njegovem mnenju je Bush šel v ZN samo zato, da ostale države prisili, da sprejmejo ameriško odločitev o vojni, ki je bila sprejeta že pred časom, čeprav Bush trdi, da tega še ni storil.
Ameriški diplomati odstopajo
Ameriški državni sekretar Colin Powell je dobil v ponedeljek novo neprijetno novico iz lastnih vrst, saj je zaradi priprav na vojno z Irakom odstopil že drugi diplomat. John Brown, ki je zajadral v diplomacijo leta 1981 in služboval med drugim v Moskvi, Beogradu, Kijevu, Londonu in Pragi, je v pismu Powellu napisal, da ne more podpirati Bushevih načrtov za vojno z Irakom. "Po vsem svetu ZDA vse bolj povezujejo z neupravičeno uporabo sile," je napisal Brown in dodal, da je Bush kriv za nastajanje protiameriškega stoletja. Minuli mesec je iz istih razlogov odstopil politični svetnik ameriškega veleposlaništva v Atenah 45-letni diplomat John Brady Kiesling.
Hkrati z naraščanjem vojne napetosti, zaradi katere vse več Američanov meni, da naj se "vojna že enkrat začne, samo, da bo mir", pa prihaja do številnih omejenih protestov. Vendar organizacije, skupine in posamezniki, ki so proti vojni, napovedujejo, da bodo v prihodnjih dneh začele izvajati odločnejše proteste z oviranjem dela vladnih agencij, kar pomeni, da se bodo ameriški zapori začeli še bolj polniti.
