Predstavnik za javnost Mednarodnega Rdečega križa je dejal, da zaradi že drugega napada na njihova skladišča v kratkem ne bodo mogli deliti humanitarne pomoči v Kabulu. Sedaj so uničeni že trije od petih skladišč Rdečega križa v Kabulu.
Streha skladišč naj bi bila po zagotovilih Rdečega križa jasno označena z znakom Rdečega križa, uničene pa je okoli 55.000 kosov humanitarne opreme.
Po nekih virih dve, po drugih pa tri skladišča Rdečega križa sta napadla vojaška lovca F/A-18, ki sta odvrgla dve enotonski bombi, kasneje pa sta ga bombardirala še dva bombnika B-52 s po tremi enotonskimi bombami. Pentagon zatrjuje, da so skladišče Rdečega križa zamenjali za vojaško skladišče talibanov. Šlo naj bi za človeško napako v procesu določanja tarče.
Talibani naj bi imeli v bližini skladišča vojaška vozila, prav tako pa naj bi jih uporabljali za vojaške namene. Rdeči križ je sporočil, da v omenjenem napadu ni bil nihče ranjen.
Lovsko letalo F/A-18 pa je skušalo zadeti tudi vojaški skladiščni kompleks, vendar je bomba zaradi napake na merilnem sistemu odletela pol kilometra stran proti stanovanjskemu naselju.
CIA z več manevrskega prostora
Ameriška obveščevalna služba CIA je začela zmanjševati standarde glede sodelovanja z ljudmi, s katerimi v preteklosti ni bilo priporočljivo sodelovati. Terenski agenti CIA bodo smeli odslej brez poprejšnjega posvetovanja s centralo plačali komurkoli, ki ima uporabne informacije za boj proti terorizmu, četudi gre za kriminalno osebo. Nadrejene bodo lahko o tem obvestili šele naknadno.
CIA je morala upoštevati omejitev pri sodelovanju s kriminalci šele od leta 1995, vendar tudi v tem obdobju ni bila zavrnjena nobena prošnja za novačenje, pa naj je šlo za množičnega morilca ali kako drugo osebo s kriminalno preteklostjo. Ostrejša pravila so bila sprejeta potem, ko so se kongresniki naveličali zlorab CIA, predvsem pri delovanju na območju Latinske Amerike. Prekipelo pa jim je, ko je gvatemalski polkovnik s plačilnega seznama CIA ubil dva Američana. Sedaj, ko lovijo glavnega osumljenca za teroristične napade na ZDA Osamo bin Ladna in njegove sodelavce, pa pri CIA menijo, da jim sodelovanje samo s "poštenimi" ljudmi ne bo koristilo in da tako kot že nekoč v preteklosti potrebujejo tudi ljudi "z one strani zakona".
Bush o gospodarskih ukrepih
Ameriški predsednik George Bush je v govoru predstavnikom kmetijstva, trgovine in poslovnežem v Beli hiši poudaril, da mora kongres čimprej dodatno zmanjšati davke, odobriti vrtanje nafte na Aljaski in mu dati proste roke pri pogajanjih o mednarodnih trgovinskih sporazumih. Teroristični napadi so vprašanje davkov in vrtanja na Aljaski potisnili nekoliko v ozadje, ker je bila po 11. septembru najbolj pomembna enotnost države. Predsednikov govor bo po pričakovanjih izzval kritike demokratov.
Tradicionalne razlike med Bushem in njegovimi republikanci na eni strani ter demokrati na drugi so prišle do izraza ob mnenjih, kako najbolje pomagati gospodarstvu, da se po napadih 11. septembra postavi na noge. Bush zahteva 75 milijard dolarjev dodatnih davčnih olajšav, demokrati pa si želijo večjo državno porabo, na primer za zdravstveno zavarovanje odpuščenih delavcev, javne projekte in podobno. Republikanski člani predstavniškega doma so šli še dlje od Busha in pred dnevi sprejeli predlog zakona o 100 milijardah dolarjev dodatnih davčnih olajšav, predvsem za velika podjetja in bogataše. To je sprožilo zgražanje javnosti, ki se strinja z demokrati, da v tem trenutku potrebuje denar prej kdo drug.
Bush je dejal, da po Washingtonu kroži veliko dobrih zamisli, vendar mora biti vlada previdna, da ne zapravlja preveč denarja davkoplačevalcev. Bush je izrazil prepričanje, da je zdaj prava priložnost za zmanjšanje odvisnosti od tuje nafte, čeprav demokrati trdijo, da z odpiranjem naftnih vrtin na zavarovanem naravnem zatočišču za divje živali na Aljaski energetski problemi ZDA ne bodo rešeni. Bushu se je malce zataknilo, ker so cene nafte in bencina padle in pozivi k povečanju zalog zato nimajo tolikšne podpore, kot bi jih imeli v času energetske krize. Zato je opozoril, da bodo cene zanesljivo porasle.
Bushevi republikanski kolegi v kongresu njegovemu predhodniku Billu Clintonu niso hoteli podaljšati pooblastil za hitro sklepanje mednarodnih trgovinskih sporazumov. Republikanski predsednik jih zdaj zahteva nazaj, vendar mu pri tem dela težave demokratska večina v senatu. Ameriški predsedniki so imeli do leta 1994 pravico sklepati trgovinske sporazume in jih nato v celoti predložiti kongresu, ki jih je lahko potrdil ali zavrnil, vendar le v celoti. Po letu 1994 so se kongresniki lahko vtikali v vsako podrobnost sporazumov, ki jih je podpisovala Clintonova administracija, in jim dodajali amandmaje ali jih spreminjali.
Clinton si je to prislužil predvsem zaradi podpore Sporazumu o prosti trgovini v Severni Ameriki (NAFTA), s čimer je razjezil domače sindikate, ki podpirajo demokratske kongresnike, republikanci pa za nagajanje Clintonu niso nikoli potrebovali posebne vzpodbude. Demokratski senatorji sedaj uporabljajo podobne argumente proti Bushu. Ne zaupajo mu namreč, da bo poskrbel za zavarovanje interesov delavcev in varstvo okolja.
