Obrambna politika – test za Evropo

V Münchnu se je začela mednarodna varnostna konferenca, eden od najpomembnejših svetovnih forumov o varnostni politiki. Med udeleženci so številni visoki vojaški in politični predstavniki, kot sta francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel. Slovenijo predstavlja zunanji minister Samuel Žbogar.

Dobra in slaba novica

ZDA, ki jih v Münchnu običajno zastopa obrambni ali zunanji minister, so tokrat tja poslale močno delegacijo pod vodstvom podpredsednika Joe Bidena. To je po njihovih navedbah znak, da evropsko politiko jemljejo resno. Po drugi strani pa to kaže na velika pričakovanja do EU, na kar je Biden tudi opozoril. "Amerika bo storila več, to je dobra novica. Slaba novica pa je, da bo tudi svoje partnerje pozvala, naj storijo več," je dejal ob predstavitvi zunanje politike nove ameriške administracije Baracka Obame.

Nova ameriška administracija je odločena dati "nov ton" zunanji politiki, ne samo v Washingtonu, temveč v odnosih po svetu, je še poudaril Biden. Kot prvi primer sprememb je Biden navedel taborišče za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi. "Amerika ne bo mučila, zaprli bomo Guantanamo," je poudaril. "A pri tem bomo potrebovali vašo pomoč. Pozvali bomo druge, naj prevzamejo odgovornost za tiste, ki so v Guantanamu," je dejal.

K delitvi odgovornosti je Biden pozval tudi v Afganistanu. ZDA nameravajo podvojiti sile v državi in od držav EU pričakujejo, da bodo prav tako tja poslale bistveno več vojakov in prispevale več sredstev.  Ker je za zdaj poziv ZDA naletel na gluha ušesa, so si evropske države prislužile tudi kritiko generalnega sekretarja Nata Jaapa de Hoopa Schefferja. "Zaskrbljen sem, ko slišim, da ZDA v Afganistanu načrtujejo povečanje svoje prisotnosti, evropske države pa so že izključile možnost, da bi tja poslale več svojih enot. To ni dobro za politično ravnotežje," je dejal in poudaril, da mora Evropa pač plačati določeno ceno, če želi, da bi njen glas imel večjo težo.

Žbogar o Bidnovem govoru: To je bil kar poziv EU

"To je bil kar poziv Evropski uniji," je slovenski zunanji minister Žbogar v Münchnu komentiral govor ameriškega podpredsednika Joeja Bidna. "EU se bo morala pogovarjati sama s sabo, da vidimo, v katero smer hočemo iti," je menil. "To je nekaj, kar je EU sicer pričakovala in se o tem že pogovarjala, a zdaj je prišel neposreden poziv tako glede Guantanama kot glede varnostnih izzivov tam zunaj," je dejal Žbogar. "Bil je zelo zanimiv govor, z zelo zanimivimi poudarki, z določenimi spremembami in niansami v ameriški zunanji politiki," je ocenil slovenski zunanji minister. Na vprašanje, ali bo EU zmogla slediti tem pozivom, pa je minister Žbogar odgovoril: "EU se bo morala malo pogovarjati sama s sabo, da vidimo, v katero smer hočemo iti."

Sarkozy: Hočete mir ali da vas pustijo pri miru?

Obrambna politika je test za Evropo – odločiti se morate, ali hočete mir ali da vas pustijo pri miru, je danes v Münchnu poudaril francoski predsednik Sarkozy. Če hočete mir, morate zagotoviti vojaška sredstva, če hočete, da vas pustijo pri miru, ostanite v kotu in tvegajte, da svoje varnosti ne boste mogli več zagotoviti, je opozoril. "Francija bo ostala vojaška in jedrska sila," je ob tem pozivu poudaril Sarkozy in s tem ponovno nakazal pripravljenost Francije, da se ponovno vključi v skupno vojaško poveljniško strukturo zveze Nato, iz katere je izstopila pod vodstvom generala Charlesa de Gaulla leta 1966 in s tem pomembno vplivala na nadaljnje usmeritve zavezništva.

Sarkozy je s tem sporočilom tudi pozval članice zveze Nato, naj za obrambno in varnostno politiko prispevajo več. Po dogovoru naj bi si prizadevale za to, da v ta namen namenjajo dva odstotka bruto domačega proizvoda, vendar večina tega cilja ne dosega. Veliko jih opozarja, da ta cilj v času finančne in gospodarske krize težko uresničijo.

Ameriški podpredsednik Biden se je ob tem pošalil, da pozdravlja namero Francije za popolno sodelovanje v vojaški poveljniški strukturi Nata. Sarkozy namreč tega ni izrecno povedal. Biden je nato Francijo pozval k ponovni vključitvi v vojaško strukturo, češ da je ustanovna in pomembna članica Nata.

Žbogar: Odgovor ni preprost

Žbogar je izpostavil tudi poudarek francoskega predsednika Sarkozyja, ki je vprašal, ali Evropa hoče mir ali hoče, da jo pustijo pri miru, nato pa se je na podlagi tega vprašanja razvila razprava. "Ta osnovna razprava je potrebna tudi znotraj EU - ali želimo mir in prispevati k miru ali želimo, da nas pustijo pri miru in da se zapremo za svoje obzidje," je poudaril minister Žbogar. Kot je bilo po njegovih besedah jasno razvidno tudi iz razprave na konferenci, odgovor na to vprašanje ni preprost. "Javno mnenje v tej krizi ni navdušeno nad večanjem izdatkov za obrambo, k čemur pozivata tako Sarkozy kot ameriški podpredsednik," je ponazoril. "To je začetek razprave znotraj EU," je poudaril minister. "Potrebujemo tako razpravo o strategiji kot o taktiki, to nas čaka in upam, da bo češko predsedstvo tako vodilo v naslednjih mesecih," je sklenil.

Normalizacija odnosov Rusija – Nato

Nato in Rusija želita čim prej normalizirati odnose, sta se ob robu münchenske varnostne konference strinjala generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer in podpredsednik ruske vlade Sergej Ivanov. Dogovorila sta se tudi za tesnejše sodelovanje pri logistični preskrbi Natovih sil v Afganistanu. Moskva naj bi bila tako pripravljena dovoliti transport vojaške opreme z izjemo orožja preko ruskega železniškega omrežja, pozneje pa naj bi dovoljenja za prelet ruskega vojaškega prostora dobila tudi Natova tovorna letala.

Zato pa sogovornika nista dosegla nobenega zbližanja stališč glede ruskih načrtov postavitev vojaških oporišč v gruzijskih separatističnih regijah Južna Osetija in Abhazija, ki ju je Moskva priznala kot neodvisni državi.

Sarkozy je ocenil, da Rusija danes ne pomeni vojaške grožnje za EU in Nato. "Med EU in Rusijo obstaja problem zaupanja. Treba je ponovno vzpostaviti zaupanje. Prevzel bom svojo odgovornost za to," je zatrdil francoski predsednik.