Ali ZDA res potrebujejo zid na meji? Številke pravijo drugače

Okoli 3.000 kilometrov dolga meja med Združenimi državami Amerike in Mehiko, ki se razteza vse od Pacifika do obale Atlantskega oceana, je trenutno jabolko spora med ameriškim kongresom, kjer imajo večino demokrati, in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki s svojim sloganom "Dokončaj zid" še vedno vztraja pri gradnji "nujno" potrebnih varoval pred "invazijo" nezakonitih priseljencev. A poročilo obmejne policije kaže, da trend nelegalnih prestopov že dolgo strmo pada, leta 2017 so jih našteli skoraj za več kot polovico manj kot leta 1971. 

Mejo, katere razdalja nekako sovpada z dolžino poti med Madridom in Bukarešto, se lahko prečka na 42 vstopnih točkah. Ocenjuje se, da jo vsakodnevno zakonito prestopi okoli milijon ljudi, in sicer zaradi službe, študija ali obiska sorodnikov ter prijateljev. Trump je v petek napovedal razglasitev izrednih razmer, ker mu demokrati niso odobrili denarja za gradnjo obljubljenega zidu. Za 45. ameriškega predsednika so namreč razmere na južni meji alarmantne. Trump nezakonite priseljence, ki jih je v preteklosti označil za posiljevalce in kriminalce, povezuje z nasilnimi kaznivimi dejanji v obmejnih mestih, kar pa lokalne oblasti zanikajo.

Za predsednika je meja problematična tudi zaradi tihotapljenja drog, natančneje heroina, ki ga povezuje z odvisnostjo od opioidov. Ti sicer niso prepovedane droge, temveč se izdajajo na zdravniški recept. Kriminal in zasvojenost bi se po mnenju Trumpa lahko zmanjšala, če bi zid migrante ločeval na poti do uresničitve ameriških sanj. 

Največ nezakonitih priseljencev v devetdesetih letih 

Razmere na meji, o katerih govori Trump, pa niso odraz današnjega stanja, ampak preteklosti. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je število nezakonitih vstopov v ZDA strmo naraščalo. Letno je policija na meji ujela več kot milijon ljudi. V zvezni državi Kalifornija so razmere pripeljali do antimigrantske politike, ki je javnosti predstavila nekatere od najstrožjih ukrepov za zajezitev priseljencev. Takrat je bila gradnja zidu edina možnost. Nezakoniti prehodi meje so dosegli vrhunec leta 2000, ko so registrirali 1,6 milijona nezakonitih priseljencev. Pričel se je projekt postavljanja okoli 1.100 kilometrov fizičnih preprek, in sicer v času predsedovanja Billa Clintona. Projekt sta nadaljevala tudi kasnejša ameriška predsednika George Bush in Barack Obama. 

V večjih mestih ob meji, kot so San Diego, Calexico, Nogales, El Paso, Laredo in drugi, zid tako že obstaja. Lahko bi rekli, da tudi dokaj dobro deluje. A te stene oziroma zidovi se nekje končajo, ponavadi sredi polja. To so območja, glede katerih se strokovnjaki za varnost strinjajo, da jih ni treba pokriti, vendar jih je treba razumeti. Stran od večjih mest je jugozahodna meja ZDA najbolj negostoljubna. Prečkanje Sonorske puščave vse do Arizone predstavlja 100 kilometrov hoje, kjer vladajo ekstremne razmere - visoke temperature in divje živali. Poleg tega skoraj polovico meje označuje Velika reka. Torej obstajajo tri možnosti za postavitev meje: na ameriški strani, na mehiški ali pa sredi reke, vsaj kar se tiče Teksasa.

A medtem ko Trump vztraja pri zidu, mejna policija pri svojih zahtevah ostaja neuslišana. Pomanjkanje osebja, ustrezne tehnologije nadzora in navsezadnje pomanjkljivo sodelovanje z Mehičani, ki se zaradi besed Trumpa počutijo užaljeni. Zadnji podatki kažejo, da se varnost na meji izboljšuje. Od leta 2006 se je število aretacij na meji močno zmanjšalo, zdaj jih letno naštejejo med 300.000 in 400.000. Prvo leto Trumpovega predsedovanja je bilo celo rekordno - 303.916, kar je najmanjša številka od leta 1971.

Včasih samski moški, danes otroci in družine 

Medtem število policistov na meji strmo narašča. Leta 1992 jih je bilo tam 3555, leta 2000 8.580, lani pa 16.605. Trump si jih sicer želi še dodatnih 5.000, čemur nihče ne oporeka. Skupaj z upadom nezakonitega priseljevanja pa je vsaj že pet let na meji moč opaziti dramatične spremembe v profilu priseljencev. Leta 2014 je mejna policija ugotovila, da v ZDA prihaja največ otrok, ki se sami odpravijo na pot iz držav Srednje Amerike.

Lansko poletje jih je prišlo več kot 60.000 in nastala je kriza, ker oblasti na to niso bile pripravljene. Pričakovali so namreč samske moške iz Mehike, ki bi jih namestili v zaporih, nato pa deportirali. Minilo je nekaj let, da so vzpostavili sistem, ki bi sprejel tudi otroke. Pred časom so ameriški mediji poročali o tragični smrti sedemletnice iz Gvatemale, ki je zaradi zastoja srca umrla v pridržanju. Pojavili so se očitki, da so oblasti naredili premalo, da bi preprečile njeno smrt. V zadnjih dveh letih se opaža porast prihoda družin iz Srednje Amerike, na katere sistem prav tako ni dobro pripravljen. Ti iz izvorne države pogosto ubežijo zaradi revščine in nasilja, pred policijo pa se ne skrivajo, temveč se predajo in zaprosijo za azil. Ocenjuje se, da trenutno na meji na azil čaka okoli 7.000 ljudi.

Čeprav Trump vztraja, da največji problem za ameriške varnostne organe na meji predstavljajo "ogromne" količine pretihotapljenega heroina, ga zasežejo še najmanj. Leta 2017 je obmejna policija zasegla 0,4 kubične tone heroina v primerjavi s 4,2 kubične tone kokaina in 390,6 kubične tone marihuane. Zaskrbljujoč pa je vse večji vnos metamfetamina. Če so leta 2016 zasegli 1,6 tone te snovi, ki med drugim povzroča halucinacije in paranojo, je policija leto kasneje našla že 4,7 tone prepovedane substance.

Se bodo izredne razmere Trumpu obrestovale?

Trenutno še ni povsem jasno, kaj natančno razglasitev izrednih razmer na meji z Mehiko pomeni, razen tega, da bo predsednik skušal zaobiti ustavni proces, po katerem o proračunski porabi odloča kongres, in najti denar za zid na meji iz neke druge proračunske porabe, ki je bila že potrjena. Najverjetneje namerava denar vzeti vojski, saj se je pohvalil, da ji je dal doslej največ denarja v zgodovini in ga ima nekje nekaj preveč. Zaradi njegove napovedi sta zvezni državi Kalifornija in New York že napovedali tožbe. A realnost je, da je južna meja trenutno najbolje varovana v vsej ameriški zgodovini, invazij priseljencev pa že dolgo ni na vidiku.