Ameriški znanstveniki so nakopičili podatke s pametnih telefonov ljudi z vsega sveta, da bi ugotovili, kako aktivni smo ljudje v resnici. Po poročanju britanskega BBC-ja so na univerzi Stanford analizirali vsako minuto približno 68 milijonov dni in ugotovili, da je povprečno dnevno število prehojenih korakov 4961.
Večina pametnih telefonov ima vgrajen pedometer, ki beleži prehojene korake, raziskovalci so uporabili podatke več kot 700.000 anonimnih uporabnikov aplikacije za nadzorovanje telesnih aktivnosti Argus. Profesor bioinženiringa in eden izmed raziskovalcev, Scott Delp, je za BBC pojasnil: "Ta študija je 1000-krat večja od katerekoli druge študije o človeškem gibanju doslej."
"Narejenih je bilo že veliko odličnih zdravstvenih raziskav, a naša nova študija je nabor podatkov iz več različnih držav, vsebuje tudi veliko več subjektov ter hkrati na dnevni ravni sledi njihovim aktivnostim. To odpira vrata k izvajanju znanstvenih raziskav v veliko večjem obsegu, kot je bilo doslej mogoče," je Delp še dodal za BBC.
Kako smo se v primerjavi z drugimi odrezali Slovenci?
Največ korakov dnevno naredijo torej na Kitajskem, sledijo jim Japonci s povprečno 6010 koraki in Španci s povprečno 5639 koraki na dan. V Veliki Britaniji naredijo 5444 korakov dnevno. Slovenci naredimo povprečno okrog 5500 korakov dnevno, kar je več, kot jih v nekoliko toplejši klimi prehodijo Brazilci (4289) in prebivalci Združenih arabskih emiratih (4516), saj v enem dnevu naredijo povprečno manj kot 5000 korakov.
Neenakost telesnih aktivnosti vpliva tudi na prekomerno telesno težo
Izsledki raziskave so bili objavljeni v reviji Nature, njeni avtorji pa poudarjajo, da rezultati nudijo pomemben vpogled v izboljševanje zdravja ljudi. Na primer, povprečno število narejenih korakov očitno ni tako pomembno za raven debelosti v posamezni državi. Ključna je neenakost telesnih aktivnosti – podobno kakor premoženjska neenakost, le da ne razlikujemo med revnimi in bogatimi, ampak med tistimi, ki imajo 'bogato' ali 'revno' telesno kondicijo. Večja kot je neenakost telesnih aktivnosti, večji delež prebivalstva ima težave z debelostjo. Član raziskovalne ekipe Tim Althoff je za BBC razložil: "Kot primer lahko podam Švedsko, ki je imela skoraj najmanjšo razliko med tistimi, ki so po telesni aktivnosti 'bogati' ,in tistimi, ki so v tem smislu bolj 'revni'." Tudi Jure Leskovec, redni profesor na univerzi v Stanfordu in član raziskovalne ekipe, je za BBC dodal: "Ko je razlika med neenakostjo telesnih aktivnosti največja, se aktivnost žensk veliko hitreje zmanjša kot pri moških, zato je negativna konotacija prekomerne telesne teže pri ženskah večja."
Med seboj so primerjali tudi 69 ameriških mest in ugotovili, kje so za hojo ustreznejši pogoji. New York in San Francisco sta po teh ocenah "pešcem prijazni mesti", zato ne preseneča podatek, da ljudje na splošno več hodijo tam, kjer je to lažje.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.