Strmoglavljenje letala Airbus 310 v Indijski ocean je preživela le 14-letna deklica. Leta 2003 je bil dveletni Mohammed al-Fatih edini preživeli v nesreči sudanskega prevoznika Sudan Airways v Veliki Britaniji, ko je umrlo 115 oseb. Med 19 preživelimi, ki so avgusta lani preživeli nesrečo letalskega prevoznika Spanair v bližini madridskega letališča, so bili trije otroci.
Bi lahko iz teh treh nesreč sklepali, da imajo otroci v letalskih nesrečah več možnosti za preživetje? Strokovnjaki pravijo, da je res tako. ''Gre za čisto fiziko. Otroci imajo manjše ude, v telesu pa imajo več vode, zaradi česar so odpornejši na rane, prav tako pa tudi hitreje okrevajo,'' je pojasnil predavatelj pediatrije na londoski univerzi Alistair Sutcliffe. ''Hitrost in uspešnost okrevanja se z leti manjša. Če operirate zarodek v maternici, se bo rana zacelila brez kakršnih koli brazgotin,'' je pojasnil.
Še ena prednost otrok je njihova velikost oziroma majhnost in bolj prožne kosti. Prav tako pa otroci lažje prenesejo tudi izgubo krvi. Njihova kri se hitreje obnavlja, zato lahko izgubijo večjo količino krvi kot odrasli, nato pa uspešno okrevajo. Poleg tega pa je tudi njihovo zdravje boljše, saj ga še niso začeli uničevati, na primer s kajenjem. To se še posebej kaže pri srčni mišici. ''Kot primer, oživljanje pri otrocih lahko traja več časa, saj je to lahko uspešno še dolgo potem, ko je za odrasle že prepozno,'' je povedal Sutcliffe in dodal, da pa kljub vsemu imajo tudi otroci šibko točko – glavo.
Večina otrok, ki so umrli v prometnih nesrečah, umre prav zaradi poškodb glave, dojenčka pa lahko ubije že rahlo tresenje glave. ''Pravzaprav sploh ne vemo, kaj se zgodi, vendar možgani nabreknejo in pojavijo se težave z dihanjem,'' je še povedal predavatelj.
Kako lahko kdo preživi nesrečo?
Da otroci morda res lažje preživijo letalsko nesrečo, dokazuje tudi včerajšnja nesreča, ko so iz oceana rešili 14-letnico. Ob tem se porajajo številna vprašanja, med njimi tudi to, kako sploh lahko kdo preživi letalsko nesrečo?
''Ne verjamem, da obstaja kakšen načrt za preživetje. Gre le za srečo, odvisno pa je tudi od tega, kako se nesreča zgodi,'' je prepričan letalski strokovnjak John Eakin iz Teksasa.
Po podatkih Airsafe.com Foundation, ki jih je zbral Todd Curtis, je bilo od leta 1970, če ne štejemo včerajšnje nesreče, dvanajst preživelih v letalskih nesrečah. Med njimi je bilo pet otrok, štirje preživeli pa so bili člani posadke. ''Še sanja se mi ne, zakaj med preživelimi prevladujejo poleg otrok tudi člani posadke,'' je povedal Curtis.
Eden izmed razlogov, ki so v prid članom posadke, je njihova lokacija v pilotski kabini in bližina oken. Stevardese pa med sedenjem pogosto uporabljajo ramenske pasove. Kje kdo sedi, je pomemben razlog samo takrat, če sedi daleč od točke udarca. ''Mislim, da ne obstaja posebna točka letala, ki je bolj varna, saj je vse odvisno od vrste nesreče,'' je povedal Eakin in dodal, da so ''nekateri preživeli sedeli v repu letala, drugi pa v sprednjem delu trupa''.
Leta 2007 pa je revija Popular Mechanics objavila članek, ki glede varnosti v letalu ponuja drugačen pogled. Avtor članka Noland je raziskal in analiziral 20 ameriških letalskih nesreč, v katerih je ena oseba umrla, vsaj ena pa preživela. Statistika je pokazala, da je sedenje v zadnjem delu letala med nesrečo varnejše. ''Potniki, ki sedijo v repu letala imajo okoli 40 odstotkov več možnosti za preživetje kot tisti, ki sedijo v prvih vrstah,'' je zapisal Noland.
Potniki na sedežih, ki so za krili letala imajo 69 odstotkov več možnosti, da nesrečo preživijo, medtem ko imajo potniki, ki sedijo na sedežih pred krili letala 56 odstotkov možnosti za preživetje. ''Očitno je: če greš hitro in nekaj zadaneš, bo prvi del uničen bolj kot zadnji,'' je prepričan.
Sicer pa naj bi bil prednji del letala bolj prizadet tudi ob drugih vrstah nesreč, kot je zasilni pristanek in prehiter vzlet, saj je sprednji del vedno najbolj prizadet. ''Zato tudi postavijo snemalnike v rep letala,'' je v članku zapisal Noland.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.