Policija naštela 77 in ne 76 žrtev

Norveški preiskovalci danes v drugo zaslišujejo desničarskega skrajneža Andersa Behringa Breivika, a kot so pojasnili, mu tokrat ne zastavljajo "novih" vprašanj, ampak skupaj z njim le pregledujejo zapisnik s prvega, sobotnega zaslišanja. Kot je sicer še sporočila policija, so določili dva psihiatra, ki bosta pregledala napadalca.

Predstavnik policija Paal-Fredrik Hjort Kraby je na novinarski konferenci povedal, da bosta izbrana psihiatra pregledala Breivika in skušala ugotoviti, ali je prišteven oziroma kazensko odgovoren za petkova napada ali ne. Njuna ocena bo predvidoma pripravljena do 1. novembra.

Glede današnjega zaslišanja Breivika je Kraby pojasnil, da bo namenjen pregledu izjav, danih na prejšnjem zaslišanju, novih tem pa predvidoma ne bodo odpirali. Kot je pojasnil, je bilo namreč sobotno zaslišanje zelo dolgo, prepis ima kar 50 strani, tako da časa za nova vprašanja tokrat verjetno ne bo.
Kot je še razkril, se je Breivik v prvih nekaj urah današnjega zaslišanja obnašal zelo podobno kot v soboto. Bil je "izrazito miren" in "več kot pripravljen vse pojasniti".

Naslednje zaslišanje bo predvidoma potekalo enkrat prihodnji teden, je še povedal Kraby, ni pa želel razkriti točnega dneva. Takrat naj bi se z Breivikom tudi lotili novih sledi, do katerih so se dokopali preiskovalci.

Še vedno mnogo neznank

Zaslišanje je potekalo, potem ko naj bi preiskovalci prišli do kopice novih sledi glede njegovega morilskega pohoda, v katerem je pred tednom dni ubil skupno 76 ljudi. To je sicer šele drugo zaslišanje Breivika po prvem v soboto zjutraj, le nekaj ur po njegovi aretaciji.

Policija naj bi med drugim preiskovala informacije, da je imel Breivik med svojim strelskim pohodom na otoku Utoya pri sebi walkie-talkie. Tudi če ga je dejansko imel, bi ta lahko bil le del njegove preobleke, saj se je ob prihodu na Utoyo izdajal za policista.

Sam napadalec sicer pravi, da je imel sodelavce. Medtem ko je na zaslišanju dejal, da sta bili v njegovi organizaciji še dve aktivni celici, je v svojem več kot 1500 strani dolgem manifestu, ki ga je pred petkovima napadoma objavil na spletu, pisal o 80 "solo mučeniških celicah", rekrutiranih za strmoglavljenje do islama strpnih zahodnoevropskih vlad.

A policija je vse bolj prepričana, da to ne drži, saj za zdaj – čeprav preiskava poteka tudi v več drugih državah – ni odkrila nobenih indicev v tej smeri. Tudi navedb nekaterih očividcev, da naj bi bilo na otoku več strelcev, do zdaj niso potrdili.

Da je preiskava petkovih napadov vse bolj kompleksna, je v četrtek potrdil tudi norveški generalni kraljevi tožilec Tor Aksel Busch. Kot je namreč povedal, jim uradne obtožnice proti Breiviku zaradi velikega obsega in zahtevnosti dela ne bo uspelo pripraviti pred koncem leta. To pomeni, da se bo sojenje proti njemu začelo kvečjemu prihodnje leto.

"Nisem Breivikov mentor"

Oglasil se je tudi Paul Ray, ustanovitelj Angleške obrambne lige (EDL), ki trenutno živi na Malti, saj so ga v domovini preganjali zaradi desničarskih, nestrpnih in sovražnih izjav ter dejanj. Ray, ki je na Malti še naprej dejaven in okoli sebe zbira radikalne somišljenike, pravi, da ni bil Breivikov mentor, kot se je ugibalo v javnosti in kot naj bi Breivik zapisal v svojem manifestu. Ray je opozoril, da se za dosego ciljev nikoli ne bi odločil za takšen korak, kot ga je minuli petek storil Breivik.

Danes se je predsednik vlade Borut Pahor na norveškem veleposlaništvu vpisal v žalno knjigo:

Število žrtev naraslo na 77

Norveška policija je medtem danes objavila seznam vseh žrtev bombnega napada in streljanja na otoku. Žal pa so morali prej navedenemu številu 76 mrtvih dodati še eno. Skupno število žrtev tako zdaj znaša 77. A policija še vedno ne želi to številko potrditi kot dokončno.

''Vse mrtve po terorističnem napadu smo zdaj identificirali,'' je policija zapisala v sporočilu za javnost, a kot pravijo, še vedno nadaljujejo z iskanjem. Policija je sicer danes objavila še 36 imen žrtev, ki jih je tako dodala na seznam 41, ki so jih objavili že v prejšnjih dneh.

Pokopali prvo žrtev

Teden dni po napadih so na Norveškem danes pokopali prvo žrtev, 18-letno dekle, ki je umrla v Breivikovem strelskem pohodu po otoku Utoya.

Na pogrebu 18-letnice v kraju Nesodden južno od Osla je zbrane nagovoril norveški zunanji minister Jonas Gahr Store. Hčerka kurdskih priseljencev je bila aktivna v podmladku norveških laburistov, ki jim pripada tudi Store. Udeleženci poletnega tabora laburističnega podmladka so bili namreč tarča Breivikovega poboja na Utoyi.

Žalno slovesnost v spomin na 76 žrtev petkovih napadov so danes v Oslu pripravili tudi norveški laburisti, na njej pa je spregovoril premier Jens Stoltenberg. Slednji je v govoru pred več sto strankarskimi kolegi ponovil, da so bili petkovi dogodki "napad na našo demokracijo", ki pa ga bodo Norvežani skupaj premagali.

Zbrane je nagovoril tudi vodja laburističnega podmladka Eskil Pedersen, ki je zatrdil, da se mrtvih prijateljev ne bodo spominjali z žalostjo, temveč z nasmehom, in da se bo njihov tabor prihodnje leto znova vrnil na Utoyo. A kot je priznal, bo njihova generacija za vedno ostala v spominu kot "generacije 22. julija".

Žalno slovesnost medtem danes pripravljajo tudi v mošeji v predelu Osla, kjer živijo večinoma priseljenci. Breivik je sicer skrajni desničar, ki ga je k pokolu privedlo prav njegovo sovraštvo do islama.
 

Preberite tudi: Breivikove žrtve ne bodo pozabljene.