Udeležba na referendumu naj bi bila bistveno nižja kot na parlamentarnih volitvah pred letom dni. V enem od šestih volilnih okrajev je tako bila udeležba do zgodaj popoldan 14 odstotkov, lanskoletnih volitev pa se je takrat v istem času udeležilo več kot 20 odstotkov volilnih upravičencev.
V Reykjaviku se je popoldan na protestih proti t.i. zakonu o banki Icesave pred parlamentom po poročanju islandskega radia zbralo okoli 2000 ljudi. Podoben protest so pripravili tudi pred islandskim veleposlaništvom v Oslu.
Tako vse kaže, da bodo predlog o vračilu Islandci zavrnili, kar pa utegne imeti za državo, ki se je še vedno trdno v primežu finančne krize, številne negativne posledice. Islandski parlament Althing je že avgusta lani sprejel vladni predlog o poplačilu 3,8 milijarde evrov dolgov okoli 340.000 nizozemskim in britanskim varčevalcem propadle islandske banke Icesave.
Sprejem predloga pa je takoj sprožil val nezadovoljstva med Islandci. Islandski predsednik Olafur Ragnar Gimsson zakona ni želel podpisati in se je odločil, da morajo o tem presoditi državljani.
Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da se utegne proti vračilu vlog britanskim in nizozemskim varčevalcem izreči kar tri četrtine od 250.000 islandskih volilnih upravičencev. Kljub odločnosti Islandcev, da dolgov propadle banke ne želijo plačevati, pa se je vlada premierke Johanne Sigurdardottir vse do zadnjega trudila, da bi volivce prepričala v nasprotno.
Večina strokovnjakov je namreč mnenja, da bi sobotni "ne" Islandijo potisnil še globlje v recesijo, ki kljub postopni otoplitvi gospodarske klime drugje po svetu na Islandiji še ni popustila.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.