ZDA verjamejo, da je novi 'prvi terorist' Zavahiri

Združene države Amerike (ZDA) so potrdile, da verjamejo sporočilu Al Kaide, da je vodstvo te teroristične organizacije prevzel Ajman al Zavahiri. Že prej pa so ZDA sporočile, da bo novi voditelj Al Kaide težko vodil skupino in se hkrati ukvarjal s svojo lastno varnostjo. Bistvo njihovega sporočila pa je, da al Zavahiri nima niti približno takih možnosti, kot jih je imel bin Laden.

Arabska televizija Al Arabija je namreč danes poročala, da je teroristična mreža Al Kaida imenovala novega šefa te organizacije. Na mesto, ki ga je do smrti zasedal nekdaj najbolj iskani begunec na svetu Osama bin Laden, so imenovali njegovega dosedanjega namestnika Zavahirija.

To je sporočila tudi sama teroristična organizacija, danes že poroča tudi ameriški časnik Washington Post.

Ajman al Zavahiri, sicer iz Egipta, je minuli teden zaradi smrti Osame bin Ladna napovedal vstajo muslimanov po svetu. V videoposnetku, objavljenem na spletu, je napovedal, da bo v dnevu, ki bo podoben 11. septembru 2011, "tekla kri za kri".

Al Zavahiri se je tako kot bin Laden po napadih v ZDA 11. septembra 2001 umaknil iz javnosti in živel v skrivališčih, vodenje posameznih operacij pa je prepustil svojim podrejenim.

Konec maja so sicer tuji mediji poročali, da naj bi prvo mesto v organizaciji dejansko res zasedel Egipčan, a da naj bi šlo za manj znanega Saifa al Adela.

Pakistanski talibani so že pozdravili imenovanje novega voditelja Al Kaide in napovedali, da se bodo še naprej borili ob boku z borci teroristične mreže proti ZDA in drugim "silam nevernikov". "Mi smo zavezniki," je sporočil predstavnik talibanov v Pakistanu.

Možgani Al Kaide

Ajman al Zavahiri se je rodil leta 1951 v bogatem delu Kaira v družino intelektualcev in zdravnikov iz višjega sloja, po izobrazbi pa je tudi sam zdravnik in kirurg. Njegov oče je bil profesor farmakologije, njegov ded pa veliki imam Al Azarja, enega najpomembnejših centrov sunitskega muslimanstva.

Z bin Ladnom sta se spoznala sredi 80. let v pakistanskem mestu Pešavar, kjer sta podpirala gverile, ki so se borile proti Sovjetom v Afganistanu. Vendar pa to ni bil njegov prvi izlet v militantsko življenje. V študentskih letih se je pridružil Muslimanski bratovščini, leta 1973 pa se je pridružil militantnemu egiptovskemu islamističnemu džihadu. Aretiran je bil v zvezi z atentatom na tedanjega predsednika Anvarja al Sadata leta 1981, vendar so ga oprostili.

Po delovanju v Pakistanu je leta 1993 prevzel vodenje Džihada v Egiptu in igral ključno vlogo pri prizadevanjih za vzpostavitev Egipta kot islamistične države. Pri tem je bilo ubitih več kot 1200 ljudi. Leta 1999 je bil v Egiptu v odsotnosti obsojen na smrt.

Veljal je za možgane Al Kaide in tudi bin Ladna, pogosto pa je bil tudi najbolj javno izpostavljen obraz organizacije. Za bin Ladnom je bil drugi najbolj iskani terorist na ameriškem seznamu. Po smrti bin Ladna je zagotovil zavezništvo talibanskemu voditelju Muli Omarju, za katerim je razpisana nagrada 10 milijonov dolarjev.

Dolgo so domnevali, da se skriva nekje vzdolž afganistansko-pakistanske meje, a očitno ga ne morejo najti. Njegova žena in tri hčere naj bi bile ubite v bombnem napadu na afganistansko mesto Kandahar decembra leta 2001.