Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je v svoji biografiji objavil, da so ZDA po terorističnem napadu 11. septembra 2001 zagrozile Pakistanu z napadom, če ne bi podprl vojne proti terorizmu in prekinil podpore afganistanskim talibanom.
Bombardiranje v kameno dobo?
"Jasno je bilo, da se bodo ZDA odzvale z nasiljem kot ranjeni medved," je zapisal Mušaraf v knjigi, ki je pred dnevi izšla pod naslovom 'In the Line of Fire' (Na ognjeni črti) 12. septembra 2001 naj bi mu nekdanji ameriški zunanji minister Colin Powell v telefonskem pogovoru postavil ultimat: "Ali ste z nami ali proti nam." Naslednji dan naj bi Powellov namestnik Richard Armitage zagrozil, da bo Pakistan "zbombardiran nazaj v kameno dobo".
Mušaraf je med drugih zapisal, da naj bi Al Kaida leta 2002 načrtovala teroristični napad na londonsko letališče Heathrow, kot izhodišče pa naj bi ji služila letališča v nekaterih evropskih državah, ki naj bi imela slabši varnostni nadzor potnikov.
Pakistanski predsednik trdi, da naj bi glavni organizator napadov 11. septembra Kalid Šejk Mohamed z letali nacionalnih letalskih družb Hrvaške, Češke, Poljske, Romunije, Slovaške in Malte načrtoval napad tudi na Heathrow.
Londonski Times objavlja Mušarafove besede, po katerih naj bi bil znak za teroriste pri nasilnem zavzetju letal obvestilo po zvočniku "pripnite varnostne pasove", medtem ko bi se približevali londonskemu letališču. Al Kaida naj bi za napad izbrala evropske muslimane, med njim več "belopoltih spreobrnjencev v islam". Islamski teroristi naj bi se z letali zaleteli v terminale in letališka skladišča kerozina. Načrt je spodletel, saj je pakistanska obveščevalna služba še pred napadom aretirala Kalida Šejka in ga izročila ZDA.
Direktor hrvaške Varnostno-obveščevalne agencije Tomislav Karamarko je za hrvaški Jutarnji list povedal, da naj bi bile Mušarafove trditve "popolnoma neverodostojne". Po njegovih besedah hrvaške tajne službe niso nikoli imele podatkov, ki jih navaja pakistanski predsednik v svoji knjigi.
Medtem so v Croatian Airlinesu potrdili, da so jih pristojni organi pravočasno opozorili o teroristični grožnji, zaradi česar so v kritičnem obdobju poostrili varnostne ukrepe.
Mušaraf je o tem prvič spregovoril minuli teden v intervjuju za televizijsko postajo CBS, kar je sprožilo oster odziv predstavnikov tedanje ameriške administracije. Za vznemirjenje je poskrbela zlasti trditev, da naj bi Pakistan proti plačilu več milijonov dolarjev izročil 369 osumljencev za teroristične napade.
Armitage je zavrnil Mušarafove izjave, češ da ni bilo nikoli govora o grožnji z bombardiranjem Pakistna. Potrdil je le, da je imel s tedanjim šefom pakistanske obveščevalne službe "zelo oster pogovor", dopušča pa možnost, da so bile njegove besede v popačeni obliki prenesene Mušarafu.
Nekdanjemu vodji pakistanske obveščevalne službe Mahmudu Ahmedu naj bi rekel le, da je za ZDA boj proti terorizmu "črno-bela zadeva". Armitage je priznal, da je od Ahmeda zahteval izpolnitev zahtev, o katerih se ZDA niso pripravljene pogajati.
V svojih spominih je pakistanski predsednik zapisal, da naj bi mu ameriška veleposlanica Wendy Chambertain že dva dneva po terorističnih napadih na newyorška nebotičnika predložila seznam zahtev, med katerimi je bilo dovoljenje za prelete in pristanke ameriških vojaških letal ter uporabo pakistanskih pristanišč, oporišč in strateško pomembnih točk. Prekomerne zahteve naj bi ga zelo vznemirile, tako da je ZDA "v svojih razmišljanjih ocenil kot nasprotnika", je zapisal Mušaraf.
Odlomke Mušarafovih spominov v več delih objavlja londonski Times, tiskovni predstavnik ameriškega pravosodnega ministrstva pa je za časnik izjavil, da njegovo ministrstvo ni vedelo ničesar o domnevnem plačilu za izročitev terorističnih osumljencev. Times od ameriške obveščevalne službe CIA na isto vprašanje ni prejel odgovora.
Mušaraf je trenutno v ZDA, v sredo pa naj bi ga skupaj z afganistanskim predsednikom Hamidom Karzajem sprejel ameriški predsednik George W. Bush.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.