AI v letnem poročilu tudi nad Trumpa: predsednik ZDA sprejema ukrepe, ki kršijo človekove pravice doma in v tujini

Svet razdvajajo grozljive posledice sovražne retorike, ki bi lahko celo vodila v normalizacijo množične diskriminacije marginaliziranih skupin, svari mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) v danes objavljenem letnem poročilu. Ob tem pa veliko upanja polaga v porast družbenega aktivizma.

"Lani je bil naš svet potopljen v krize, pomembni voditelji pa so nam ponujali vizijo družbe, kot bi bila iz nočne more, zaslepljena s sovraštvom in strahom. To je sicer opogumilo tiste, ki širijo sovraštvo, veliko več ljudi pa spodbudilo k prizadevanju za boljšo prihodnost," je dejal vodja AI Salil Shetty.

Shetty je izpostavil, da med drugim predsedniki Rusije, Kitajske in ZDA, Vladimir Putin, Ši Jinping in Donald Trump spodkopavajo pravice milijonov ljudi. "Sovraštvo in strah mečeta senco na svetovno politiko in obstaja le malo vlad, ki se v teh nemirnih časih zavzemajo za človekove pravice," je dejal.

AI se je v poročilu sicer Trumpove politike dotaknil precej podrobno. Obtožili so ga sovražne politike in ogrožanja človekovih pravic, posledično pa so ga uvrstili v isto skupino kot voditelje Egipta, Kitajske, Filipinov in Venezuele. "Predsednik Trump sprejema ukrepe, ki kršijo človekove pravice doma in v tujini," je po poročanju BBC-ja navedeno v poročilu.

Lažne novice izrabljajo za manipulacije javnega mnenja

V poročilu so opozorili, da pomembni voditelji izrabljajo lažne novice z namenom manipulacije javnega mnenja v povezavi z napadi na institucije, ki so zadolžene za nadzor nad oblastjo ter da bo letos verjetno eno od glavnih področij ravno boj za svobodo govora in medijev.

Pri tem so spomnili, da je bilo lani ubitih na stotine aktivistov, ko so si oblasti prizadevale utišati njihove kampanje in obrzdati medije. Veliko vlad pa še naprej preganja aktiviste, med drugim se je AI lani soočil z grožnjami na Madžarskem, prvič pa tudi z aretacijami svojih zaposlenih v Turčiji.

Novi nemiri, v kolikor se vlade ne bodo spoprijele z vzroki revščine in neenakosti

V poročilu AI opozarja, da se milijoni ljudi po vsem svetu soočajo z vedno slabšim dostopom do osnovnih potrebščin in storitev, kot so bivališča, hrana in zdravstvena oskrba. Verjetnost, da bodo vzniknili novi nemiri, pa bo večja, če se vlade ne bodo spoprijele z vzroki revščine in neenakosti.

"Mlačen odziv na zločine zoper človeštvo in vojne zločine od Mjanmara do Iraka, Južnega Sudana, Sirije in Jemna kaže na to, da ni pravega voditeljstva na področju človekovih pravic. Vlade po desetletjih težko pridobljenih jamstev brez sramu kazalce obračajo nazaj," je še opozoril Shetty.

AI je v poročilu med primeri nazadovanja navedel zatiranje pravice do protestov v Franciji ter poskuse zmanjševanja pravic žensk v ZDA, Rusiji in na Poljskem.

Takšna sovražna politika pa je po opažanju AI številne ljudi spodbudila, da se pridružijo dolgotrajnemu boju za človekove pravice in temeljne svoboščine. Med drugim je aktivistom lani uspelo odpraviti popolno prepoved splava v Čilu, na Tajvanu so naredili korak v smeri istospolnih porok, v ZDA pa so organizirali velik shod za pravice žensk, ki pa je potekal tudi v številnih drugih delih sveta. Izpostavili so še družbeno gibanje #MeToo, ki opozarja na spolno nadlegovanje in nasilje.

Slab položaj beguncev, Romov in izbrisanih v Sloveniji

Z dopolnitvijo zakona o tujcih je Slovenija spodkopala pravice prosilcev za azil. Napredka v zadevi izbrisani ni bilo, Romi pa se še naprej soočajo z diskriminacijo in segregacijo, pa v objavljenem poročilu AI ugotavlja za Slovenijo.

V poročilu AI omenja tudi odločitev Sodišča EU, da je državljan Sirije, ki je zaprosil za azil v Sloveniji, lahko deportiran v prvo državo, kjer je vstopil v EU, torej na Hrvaško. S tem je sodišče podprlo pravilo iz tako imenovane Dublinske uredbe iz leta 2013, ki določa, naj prosilci in prosilke za azil slednjega iščejo v prvi državi, ki jo dosežejo. Gre sicer za primer sirskega begunca Ahmada Šamija.

Nadaljevale pa so se dolgotrajne kršitve človekovih pravic izbrisanih, so zapisali pri AI. "Odkar je julija 2013 potekla veljavnost statusne zakonodaje, oblasti niso oblikovale nobenih novih ukrepov za ureditev pravnih statusov izbrisanih niti za ureditev drugih pravic," so opozorili.

Razmere se niso izboljšale niti pri Romih. Ti so še naprej podvrženi diskriminaciji in družbeni izključenosti. Številni Romi še naprej živijo v segregiranih naseljih, kjer nimajo dostopa do vode, elektrike, sanitarij, javnega prevoza in pravne varnosti nastanitve.

Vlada RS za zdaj tudi še ni sprejela celovite strategije razvoja romske manjšine, kot ji je to leta 2015 priporočila državnozborska komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Približno tri četrtine romskih političnih predstavnikov je pod vodstvom romskih svetnikov oblikovalo politične zahteve, ki vključujejo takojšnji dostop do osnovnih storitev in infrastrukture ter krepitev njihove politične participacije. Pozivom so se pridružile tudi ostale romske organizacije. Oktobra so podobne zahteve izpostavili na prvem romskem javnem shodu, še dodajajo v poročilu.

Pri varuhu človekovih pravic so navedli, da se bodo s poročilom vsekakor podrobneje seznanili, saj so ugotovitve nevladnih organizacij oziroma civilne družbe zanje in za njihovo delo pomemben vir informacij.

Varuh sicer trenutno pripravlja svoje letno poročilo za 2017. V njem bo predstavil ugotovitve o stanju človekovih pravic v Sloveniji, kot jih zaznava iz prejetih pobud ali tem, ki jih odpira na lastno iniciativo.