Ahmadinedžad se je sicer že oktobra kot prvi visoki iranski predstavnik po nekaj letih znova javno zavzel za izbris izraelske države.
Izraelski zunanji minister Silvan Šalom se je ostro odzval izjave iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, da bi morali državo Izrael prestaviti v Evropo, če se želi zahodni svet odkupiti za holokavst. Kot je ocenil, je jasno, da se iranski predsednik ni zarekel, temveč njegove besede odražajo "nevaren način razmišljanja".
Nemčija je po spornih izjavah Ahmadinedžada že poklicala na pogovore iranskega veleposlanika. Dali naj bi mu jasno vedeti, da take izjave niso sprejemljive. Predloge iranskega predsednika je zavrnila tudi Avstrija.
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan pa je nad Ahmadinedžadovimi izjavami "šokiran". Dodal je, da je Generalna skupščina ZN pred dobrim mesecem dni soglasno sprejela resolucijo, s katero je 27. januar razglasila za mednarodni dan spomina na šest milijonov žrtev nacističnega holokavsta v drugi svetovni vojni, kar jasno priča o razsežnostih holokavsta.
Odzvalo se je tudi slovensko MZZ
Izjava iranskega predsednika, da ne verjame v razsežnosti holokavsta, je popolnoma nesprejemljiva in vsega obsojanja vredna. Iranski predsednik je ponovno pokazal, da zavrača splošno sprejete norme ter standarde obnašanja in delovanja v mednarodni skupnosti, so zapisali na ministrstvu za zunanje zadeve.
Tovrstno ravnanje tudi izjemno negativno vpliva na prizadevanja za vzpostavitev trajnega miru v regiji, še menijo na MZZ.
El Baradej: Mednarodna skupnost izgublja potrpljenje
Nobelov nagrajenec za mir, generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej je, dan pred sobotno podelitvijo Nobelovih nagrad, v Oslu dejal, da mednarodna skupnost izgublja potrpljenje z Iranom oz. njegovim spornim jedrskim programom. je povedal El Baradej.
ZDA in Evropska unija zahtevajo, da se Iran za vedno odpove bogatenju urana. Kompromisni načrt predvideva, da bi uran, ki bi ga pod nadzorom IAEA predelali v Iranu, bogatili v Rusiji in tako zagotovili, da bo uran obogaten le do stopnje, potrebne za jedrsko gorivo, in ga Iran ne bo mogel izkoristiti za izdelavo jedrskega orožja. Teheran sicer še vedno vztraja, da hoče celoten postopek pridobivanja jedrskega goriva izvesti doma in da gre zgolj za jedrsko energijo za miroljubne namene.
El Baradej je izrazil upanje, da bodo jedrska vprašanja z Iranom pojasnjena do marca prihodnje leto, ko bo predstavil naslednje poročilo o iranskem jedrskem vprašanju, saj "mednarodna skupnost izgublja potrpljenje z naravo tega programa".
"Žogica je na iranski strani. Na Iranu je, da pokaže takšno stopnjo transparentnosti, kakršno morajo pokazati," je dejal šef IAEA. Ob tem je evropske pogajalce še pozval, naj nadaljujejo pogovore z Iranom. "Strani morajo sedeti za pogajalsko mizo, razpravljati o težavah in najti rešitev. Če lahko to storimo brez stopnjevanja problema, toliko bolje," je še dejal El Baradej, ki bo v soboto prejel Nobelovo nagrado za mir, ki jo je dobil skupaj z IAEA.
