Odločitev za tako imenovano doktrino prvega udarca, ki dovoljuje preventivne napade na vsakogar, ki bi lahko ogrožal državno varnost, ne predstavlja večjega presenečenja. Strategije je namreč le nadgradnja izjav predsednika Busha o varnosti in zunanji politiki Združenih držav Amerike. Ameriški predsednik je v januarskem govoru svojemu ljudstvu pojasnil, da so razmere, katere so našli v Afganistanu, le dokaz, da vojna proti terorizmu ni končana.
Sicer pa je tovrstna retorika od 11. septembra, ko so bile ZDA prvič napadene na kopnem, postala sinonim za vse aktivnejšo vlogo ZDA, ki se postopoma iz svetovnega policista spreminja v svetovnega vojaka.
Uroš Svete s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede je za 24 ur povedal, da mnogi kritiki agresivne strategije že opozarjajo, da naj bi ZDA izstopile iz sistema kolektivne varnosti. Najbolj nevarna pa je ideja možnosti preventivnega napada, kar pa po mnenju Sveteja, ne pomeni prve uporabe jedrskega orožja.
Vzroki za agresivnejšo varnostno politiko ZDA so znani - po hladni vojni, porazu sovjetske jedrske moči ter ruski navezi z Natom, predvsem pa z 11. septembrom, je teroristični sovražnik povsod in nikjer. Sovražnik ni več posamezna država, zato ga je težko najti in uničiti, stara doktrina odvračanja nevarnosti z grožnjo popolnega uničenja države pa je premalo. Med tarčami so omenjeni režimi, ki naj bi kopičili ogromne zaloge orožja za množično uničenje. Velike zaloge biološkega, kemičnega in jedrskega orožja naj bi imele predvsem države na Bushevi "osi zla": Irak, Iran in Severna Koreja.
Bushevi startegi uporabo taktičnega jedrskega orožja, česar Evropa ne sliši rada, čeprav je za zdaj še tiho, opravičujejo z besedami, da radioktivni toplotni udar izvrstno uničuje biološko orožje. Nova doktrina pa naj ne bi bila naklonjena medcelinskim raketam, saj njihov udar pomeni preveliko škodo, in uničenje celotnih regij. Ameriški obrambni minister Rumsfeld je podporo novi doktrini pred kratkim iskal tudi pri Natu, vendar ga je generalni sekretar Robertson zavrnil, z besedami, "mi branimo samo Evropo". Eden najagresivnejših Bushevih jastrebov Rumsfeld je šel še dlje, ko je prejšnji teden članice Nata agitiral, da bi morale zavezniške sile vojaško delovati tudi, če ni popolnega dokaza o krivdi, je še pojasnil Svete.
Nekateri poznavalci ugibajo, če ni morda končni cilj nove varnostne strategije uničenje Iraka in Sadama Huseina. Busheva doktrina pa ni samo ofenzivna, saj je enako pomemben tudi defenzivni vidik na domači fronti. Bush iz, po 11. septembru ustanovljenega urada za domovinsko varnost, ki je bil brez pooblastil in moči, ustanavlja novo ministrstvo za notranjo varnost z ogromnim proračunom, ki bo povezovalo nekaj deset obveščevalnih agencij in tako preprečilo dogodke, kakršen je bil napad na WTC. Delovanje, da bi velesile delovale izključno po lastni presoji, bi po mnenju Sveteja pripeljalo do anarhičnega svetovnega reda, kar ni sprejemljivo.
Ameriški predsednik mora vsako leto, razen prvo po prevzemu oblasti, pripraviti dokument o strategiji nacionalne varnosti. Bush bo svojo od predhodnikov radikalno drugačno varnostno vizijo tako prvič predstavil letos. Če je k temu prišteti po mnenju redkih ameriških neodvisnih kritikov Bele hiše vse bolj očitno indoktrinacijo mladine, Bush namreč razmišlja o dvoletnem prostovoljnem delu za domovino, bo v vse bolj varovani in vse manj svobodni Ameriki zares presenetila šele varnostna doktrina z letnico 2003.
