V javnost je prišel posnetek, ki so ga leta 1998 naredili trije takratni pripadniki ruske obveščevalne službe FSB, med njimi tudi novembra lani umorjeni Aleksander Litvinenko. Trojica trdi, da so jim nadrejeni ukazali, naj ugrabijo in ubijejo pomembne Ruse.
Posebej so omenili tajkuna Borisa Berezovskega, ki trenutno živi v izgnanstvu v Londonu, pred devetimi leti pa je imel velik vpliv na dogajanje v Kremlju. Ukaz za njegov umor naj bi dobil prav Litvinenko. Na posnetku je razkril tudi ime naročnika, to naj bi bil njegov nadrejeni na oddelku za boj proti kriminalu Aleksander Kamišnikov. "Sedel je za mizo, nato je vstal in dejal: Moral bi ubiti Berezovskega,“ obtožuje Litvinenko.
Prav Berezovski je eno od imen, ki se pojavljajo v zvezi s še nepojasnjenim umorom Litvinenka. Po nekaterih – nedokazanih – trditvah naj bi si poslovnež azil v Veliki Britaniji pridobil s prevaro, pri tem pa naj bi mu pomagal umorjeni nekdanji obveščevalec. Zdaj se pojavljajo namigi, da se je Berezovski želel znebiti edine priče.
Litvinenko je sicer za svoj umor obtožil Kremelj. Britanske oblasti pa so prepričane, da je Litvinenku radioaktivni polonij podtaknil prav tako nekdanji agent FSB Andrej Lugovoj, zato so že zahtevale njegovo izročitev. Slednji obtožbe zanika in napoveduje, da bo v naslednjih dneh objavil senzacionalne podatke.
Posnetek za zaščito
Posnetek je nastal v dači v bližini Moskve, poleg treh obveščevalcev je bil na srečanju tudi novinar Sergej Dorenko. Ta naj bi poskrbel za objavo pogovora, če bi se komu od trojice kaj zgodilo. Vsi so se namreč zavedali, da jim strežejo po življenju.
"Razumem, da obveščevalec ne bi smel dajati intervjujev ali se pojavljati na televiziji. Toda jasno mi je, da je prišel čas za to. Ne bojim se za svoje življenje, nikoli se nisem. Če bi se, ne bi počel tega, kar počnem. Bojim pa se za življenja svoje žene in otroka. Še več. Vem, da se ne bodo ustavili, ko bodo opravili z mano, mojo ženo in otrokom,“ je razlog, da se je udeležil srečanja, navedel zdaj že pokojni Aleksander Litvinenko. In dodal, da je treba odgovorne v FSB nujno ustaviti. "Če teh ljudi ne bomo ustavili, bo brezzakonje preplavilo državo,“ je opozoril in dodal, da bo „bolj grozno kot leta 1937“, ko so potekale Stalinove čistke.
Podobne trditve je navedel tudi Aleksander Gusak, ki je v FSB sodeloval z Litvinenkom. "Ko so nam dali vedeti, da bomo morali v primeru nepredvidljivih dogodkov ubijati ljudi, tudi policiste, se seveda s tem nismo mogli strinjati iz razlogov, ki so predvsem moralne narave,“ je dejal.
Sicer pa je Litvinenko šest mesecev po srečanju v dači iste obtožbe ponovil na novinarski konferenci in si s tem, meni Dorenko, zapečatil usodo. Novinar je prepričan, da je umor naročil ruski predsednik Vladimir Putin. Kmalu po objavi obtožb je namreč postal direktor FSB, Litvinenko pa je takrat že veljal za sovražnika. "Prepričan sem, da je Putin prikimal, češ, da, delajte na tem. Seveda ni ukazal, naj ga ubijejo s polonijem. Rečeno mu je bilo le, da je fant prestopil meje, da je šel predaleč in da je čas za skrajne ukrepe,“ razmišlja Dorenko.
Priznava pa, da obtožb, ki jih je slišal v pogovoru z agenti ni preverjal, saj ga je bilo preveč strah. "Po pravici povedano, bal sem se preiskovati te primere,“ je dejal.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.