Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev je danes tudi javno objavil bazo podatkov o davčnih oazah oziroma tako imenovane panamske dokumente na internetu. Ogromna baza zaenkrat zajema podatke o več kot približno 360.000 podjetjih v davčnih oazah in posameznikih, ki imajo račune v davčnih oazah, kot so Panama, Britanski deviški otoki, Bahami, Sejšeli in Samoa. Napovedujejo, da se bo baza postopoma širila. Gre sicer za največjo javno dostopno tovrstno bazo doslej, v njej pa je moč najti tudi Slovenska imena in naslove.
Uporabniki lahko s preprostim vnosom brskajo po podatkih, sistem pa ob vpogledu postreže z vsemi razpoložljivimi podatki, v nekaterih primerih tudi s konkretnimi imeni in naslovi. Baza podatkov, ki je lepo urejena za lažji dostop do informacij, vsebuje 11,5 milijona dokumentov, ki jih je novinarjem predala neznana oseba iz panamske pravniške firme, ki registrira taka podjetja.
"ICIJ objavlja informacije, ki so v interesu javnosti. Panamski dokumenti razkrivajo temeljne krivice in neenakosti, ki jih je ustvaril sistem davčnih oaz," je ob tem sporočil konzorcij.
Baza podatkov vsebuje informacije o skoraj 320.000 entitetah v davčnih oazah in gredo nazaj 40 let od leta 2015. Baza podatkov povezuje osebe in podjetja v več kot 200 državah sveta.
ICIJ pri tem opozarja, da obstajajo tudi legitimne uporabe davčnih oaz in zato noče trditi, da je vsako podjetje ali posameznik s seznama avtomatično kršil zakon. Številna podjetja in osebe imajo podobna imena.
Na seznamu je 50 naslovov posameznikov in podjetij, ki imajo račune v davčnih oazah. Podjetij je 21, posameznikov z računi pa 58. Največ jih je povezanih s podjetjem UPC Consulting.
Kot smo poročali, je v aferi skupina novinarjev z vsega sveta razkrila razsežnosti korupcije globalne elite na podlagi notranjih podatkov družbe Mossack Fonseca, ki izvaja registracijo podjetij v davčnih oazah. V mrežo se je med drugim ujelo več kot sto svetovnih politikov, športnikov, slavnih ter drugih posameznikov in podjetij, med drugim tudi Slovencev. Škandal je obudil razprave o poštenosti praks izogibanja plačevanju davkov tako v tujini, kot tudi pri nas.
Skupina 300 vodilnih ekonomistov družno proti davčnim oazam
Okoli 300 vodilnih svetovnih ekonomistov je sicer danes še pred objavo omenjene baze podatkov države pozvalo, naj se s skupnimi močmi zavzamejo za ukrepe, s katerim bi končali obdobje davčnih oaz.
V odprtem pismu, sestavljenem s pomočjo nevladne organizacije za boj proti revščini Oxfam, so pred četrtkovim protikorupcijskim vrhom v Londonu izpostavili, da obstoj davčnih oaz ne prinaša nič dobrega za finančno in splošno dobrobit prebivalcev sveta.
Britanskega premierja Davida Camerona in ostale svetovne voditelje so ob tej priložnosti prosili, naj se na omenjenem vrhu zavzamejo za sprejem novih dogovorov na svetovni ravni. Ena izmed želja, ki jih imajo ekonomisti, je izboljšanje sistema javnih objav po državah, ki naj velja tudi za davčne oaze.
Ekonomisti prav tako menijo, da bi morale države za začetek pomesti pred svojim pragom, s čimer so želeli povedati, da je treba še veliko postoriti pri discipliniranju vseh (prekomorskih) ozemelj držav, kot sta Velika Britanija in Nizozemska. Želijo, da bi tudi ta ozemlja objavljala podatke o resničnih lastnikih podjetij in skladov.
Velika Britanija, sicer gostiteljica tokratnega protikorupcijskega vrha, je država, ki obvladuje tretjino svetovnih davčnih oaz, zato skupina ekonomistov meni, da bi bila ravno pravšnja za začetek boja proti davčnim oazam.
Med podpisniki odprtega pisma je mogoče najti Angusa Deatona, ki je lani dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo. Sopodpisnik Jeff Sachs, med drugim direktor inštituta Earth Institute na newyorški univerzi Columbia, je izpostavil, da se davčne oaze ne pojavijo kar tako.
Sachs je tako zapisal, da so te plod sodelovanja določenih držav, med drugim Velike Britanije in ZDA ter velikih finančnih, računovodskih in odvetniških firm. Dodaja, da so to zlorabe takšnih razsežnosti, da niso le šokantne, temveč že boleče očitne.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.