Dosedanje razprave o mednarodnem trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (Acta) so pokazale, da dokument ni pravilno zastavljen, čeprav razumemo poslanstvo, ki mu skuša slediti, je v današnji razpravi o Acti, ki je zadnje tedne v svetu povzročila veliko razburjenja, v Mariboru med drugim dejala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. "Ne zagovarjam piratov in ni prav, da se dogajajo kraje intelektualne lastnine, vendar je Acta šla pri svoji dikciji členov v preveč ohlapen način reguliranja, zato kot pravnica mnogo členov razumem tako, da je potrebno internet nadzirati pri izvoru. To pa za uporabnike svetovnega spleta pomeni, da se nadzira vse, zato da se bo našlo tistih nekaj odstotkov, ki zlorabljajo internet," je dejala.
Najbolj je opazno to, da se v tem sporazumu regulirajo tako kršitve pri generičnih zdravilih v farmaciji, ponaredkih, kot so torbice ali čevlji, ob tem pa so v sporazum uvrstili še digitalno okolje, kar je med seboj povsem neprimerljivo. Strinja se, da bo internet v prihodnosti zagotovo treba regulirati, a ne na ta način in ne s takšnim mednarodnim trgovinskim sporazumom. Na vprašanje, ali tisti, ki o vsem skupaj odločajo, sploh razumejo, kaj je bistvo Acte, Pirc Musarjeva odgovarja, da je zato tukaj stroka, ki jim lahko pomaga.
Bo prihodnji sporazum še hujši?
Da je Acta po eni strani super dokument, ker je končno dokaz, da se internetne teme, o katerih se v zaprtih krogih razpravlja že 20 let, končno premikajo v širšo javnost, je menil spletni umetnik in aktivist Vuk Ćosić. Vendar ob tem dodaja, da gre istočasno tudi za obupen dokument zaradi načina nastanka ter tistih precedensov, ki jih poskuša uveljaviti skozi precej problematičen pravni okvir. Zato je po njegovem mnenju zdaj trenutek, ko je treba jasno izraziti svojo državljansko zaskrbljenost zaradi načina, kako bomo v prihodnje imeli urejeno svojo družbo.
O tem, ali lahko zgolj sedanje zamrznitve postopka ratifikacije Acte v nekaterih državah, tudi v Sloveniji, pomirijo javnost, Ćosić meni, da če gre pri tem za ponovni tehtni razmislek o storjeni napaki, potem je s tem zadovoljen. "Če pa gre zgolj za kupovanje časa, ko se bo naslednjič skušalo uveljaviti sporazum v še hujši obliki, potem to ni dobro. Naša državljanska dolžnost je zato biti izrazito pozoren in še posebej natančno poslušati vsakega politika, ki bo kar koli v tej zvezi izjavil, ter ga na to opozoriti tudi v prihodnosti," je dejal Ćosić.
Vodja Inštituta za intelektualno lastnino Maja Bogataj Jančič pa je menila, da je osnovni problem v izhodišču Acte, ki meni, da je trenutni sistem intelektualne lastnine dober, edini problem, ki naj bi ga Acta rešila, pa, da je pomanjkljivo uveljavljanje pravic. A ta pogled po njenem mnenju ustreza izključno eni interesni skupini, torej skupini imetnikov avtorskih pravic oziroma velikih industrij, ki avtorske pravice uporabljajo kot proizvodno orodje.
Problemov je po njenem mnenju veliko več, saj je sedanji sistem avtorskega prava nastal v času tiska in se je z vsako novo tehnologijo bolj ali manj dobro prilagodil, zdaj pa se mu je pri digitalnih tehnologijah ter globalnih komunikacijskih omrežjih ustavilo. Za sodobno informacijsko družbo bi bilo nujno potrebno ta sistem prilagoditi, saj ne zadeva več izključno industrije, ki proizvaja vsebine, in uporabnikov teh vsebin, ampak tudi vse ostale navadne uporabnike svetovnega spleta.
"Čeprav je trenutno na svetu ogromno drugih problemov, se avtorsko pravo tiče področja ustvarjanja in razširjanja znanja, ki je za prihodnost družbe zelo pomembno. Problem Acte je, da z uvajanjem novih standardov korenito posega tudi na to področje, zato bi morali pri debatah o tem, kako ga spreminjati, sodelovati vsi, ne le povabljene države in zainteresirane industrije, medtem ko smo vsi ostali za to izvedeli šele po tem, ko je bil sporazum že izpogajan," je še dejala Bogataj Jančičeva.
Evropski parlament prejel podpise proti Acti
V Evropskem parlamentu so danes prejeli peticijo proti ratifikaciji mednarodnega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (Acta), ki jo je podpisalo 2,5 milijona ljudi z vsega sveta. V parlamentu so ob tem zatrdili, da peticija le še krepi odgovornost parlamenta, da v razpravo o Acti še v večji meri vključi poglede državljanov.
"Prejem peticije, ki jo podpira več kot dva milijona ljudi, le še povečuje našo odgovornost, da prisluhnemo Evropejcem in jim ponudimo prostor, da predstavijo svoje poglede evropskim institucijam," je poudarila predsednica odbora za peticije Eminia Mazzoni.
Peticijo so Mazzonijevi predali predstavniki spletnega gibanja Avaaz, ki skrbi za organizacijo odzivov civilne družbe po svetu. V primeru Acte so se na Avaazovi spletni strani zbirali podpisi proti sporazumu.
V Španiji in Latinski Ameriki prijeli 25 hekerjev
Policija pa je v Španiji in v Latinski Ameriki prijela 25 hekerjev, ki naj bi bili povezani z organizacijo Anonymous. Med prijetimi naj bi bili tudi mladoletniki, zaplenili pa so 250 kosov računalniške opreme, mobilnih telefonov, akcijo pa so izvedli v 15 državah na 40 različnih lokacijah. Osumljenci so stari med 17 in 40 let, policija pa ni pokazala dokazov, ki bi lahko osumljence neposredno bremenili povezanosti z Anonymousom.
Med prijetimi naj bi bil tudi heker, ki naj bi bil koordinator napadov v Španiji in Latinski Ameriki, znan pa je pod psevdonimi Thunder in Pacotron. V Španiji naj bi prijeli štiri hekerje, tudi pravkar omenjenega, poleg vdorov v spletne strani pa naj bi bili osumljeni tudi objave podatkov o policistih, ki so zadolženi za varovanje kraljeve palače in premierja. Za enega je bila plačana varščina, eden je bil mladoleten in so ga poslali k staršem, dva pa sta ostala v priporu.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.