Stranka Novi Azerbajdžan predsednika Ilhama Alijeva je na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Azerbajdžanu dosegla absolutno zmago.
Kot je sporočila osrednja volilna komisija si je stranka Alijeva po več kot 96 odstotkih preštetih glasovnic v 125-članskem parlamentu zagotovila 63 sedežev, opozicija pa enajst.
Vodilni opozicijski stranki Musavat in Ljudska fronta, ki sta se skupaj z nekaterimi drugimi strankami združili v volilno zvezo Svoboda (Azadliq), sta na volitvah dobili štiri oziroma dva poslanska mandata, kar za zvezo Svoboda pomeni skupaj šest mandatov. Neodvisni kandidati so dobili 41 mandatov, medtem ko so preostale poslanske sedeže dobile manjše stranke, med katerimi so nekatere povezane z vladajočo koalicijo.
V ponedeljek popoldne je bilo nepreštetih le še 3,89 odstotka glasovnic, ki pa po mnenju tiskovnega predstavnika volilne komisije Azerja Sarieva ne bodo pomembneje vplivale na porazdelitev sil. Volilna udeležba na nedeljskih volitvah je bila 46,83-odstotna.
Državljani Azerbajdžana so nedeljo prvič doslej poslance volili izključno neposredno, potem ko so prej petino poslanskih sedežev razdelili po proporcionalnem sistemu. Po navedbah volilne komisije so bili med drugim izvoljeni tudi soproga predsednika Alijeva, Mehriban Alijev in brat nekdanjega predsednika Gejdarja Alijeva, Džalal Alijev.
Opozicija bo šla na ulice
Azerbajdžanska opozicija je pozvala k razveljavitvi volitev v okoli sto od 125 volilnih okrajev, napovedujejo pa tudi proteste.
Glavne opozicijske stranke so že pred parlamentarnimi volitvami napovedale, da bodo v primeru poneverb pripravile množične proteste. “Vsepovsod so ponarejali glasove. To niso bile volitve, ampak slaba pantomima,” je bil po zaprtju volišč oster vodja opozicijskega bloka Azadlyq, Ali Kerimli. Napoved o demonstracijah bodo zato uresničili.
Mestne oblasti v Bakuju so zborovanje že dovolile, začelo pa naj bi se v torek. Na ulicah nameravajo vztrajati, dokler ne razveljavijo volitev. Za zgled jim je oranžna revolucija, ki je pred letom dni zaradi podobnega vzroka vrgla ukrajinsko vlado.
Kerimli je poudaril, da novemu parlamentu ne priznavajo legitimnosti. Policijo obtožuje, da so volilne skrinjice skrivali pred mednarodnimi opazovalci, številne pristaše opozicije pa naj bi aretirali. Uradniki, ki so spremljali volitve, pa trdijo, da so bile te transparentne in demokratične.
OVSE: Volitve niso dosegle demokratičnih standardov
Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) so sporočili, da so se v primerjavi s predvolilno kampanjo določene stvari izboljšale, kljub temu pa volitve niso dosegle standardov, ki veljajo v demokratičnih državah.
Oblasti v Bakuju so posebej kritizirali zaradi omejevanja pravice do združevanje, ki velja za eno temeljnih človekovih pravic. Težave so se pojavljale tudi pri registraciji volivcev.
Nasprotno pa so opazovalci Skupnosti neodvisnih držav ugotovili, da kršitev ni bilo.