Mineva deset let od silovitega potresa, ki je stresel Indonezijo in povzročil katastrofalen cunami. Umrlo je okoli 230.000 ljudi, po nekaterih podatkih celo 250.000. Voda je globoko v notranjost rušila vse pred sabo, brez doma je ostalo skoraj dva milijona ljudi.

Tragedija bi bila bistveno manjša, če bi takrat že obstajal sistem za zgodnje obveščanje o nevarnosti cunamijev. Cunami je na obali Sumatre udaril v manj kot uri po potresu, tako da bi tamkajšnji prebivalci kljub vsemu imeli le malo časa za evakuacijo. A bi opozorila rešila ogromno ljudi na bolj oddaljeni Tajski, Mjanmaru, Šrilanki in Indiji.

Po tragediji vzpostavili učinkovit sistem obveščanja

Ameriška agencija za oceane in atmosfero (NOAA) je ob 10. obletnici cunamija pripravila kratek video, v katerem predstavlja, kako deluje sistem zaznavanja in obveščanja pred cunamiji. Gre za bistvene izboljšave, saj je imela agencija leta 2004 le šest boj, ki so merile vodostaj in višino valov. Deset let pozneje samo na območju Indijskega oceana deluje kar 140 merilnih postaj. Na bližnjih otokih posebni širokopasovni seizmometri beležijo jakosti in epicentre potresov, manometri in z GPS opremljene boje pa sredi oceana merijo višino valov. Naprave lahko zaznajo val, ki je visok komaj en centimeter.

Potres je jugovzhod Azije stresel okoli 8. ure zjutraj po lokalnem času, intenziteta pa je bila kar 9,1. Epicenter potresa je bil okoli 150 kilometrov od Sumatre. Po potresu se je v Indijskem oceanu izoblikoval silovit cunami z do deset metrov in več visokimi valovi. Sirene, ki bi opozarjale prebivalce pred cunamiji, se niso oglasile, saj jih ni bilo. Medtem ko smo v Evropi obnemeli ob prvih posnetkih uničenja, mnogi prebivalci Indonezije sploh niso vedeli, kaj se dogaja.

Kako se je širil cunami?

Prve so bile na udaru obale province Aceh na severu Sumatre, ki so bile že tako ali tako opustošene od tri desetletja trajajoče državljanske vojne. V eni od tamkajšnjih vaseh, ki jo je cunami povsem opustošil, je umrl vsak peti vaščan. Ko se je val, ki je z zemljo zravnal območje kar sedem kilometrov globoko v notranjost, umaknil, je stala le še tamkajšnja mošeja.

Cunami je potoval naprej po Indijskem oceanu in dobri dve uri po potresu dosegel tudi Šrilanko. Na Šrilanki je bila hudo prizadeta predvsem najpomembnejša gospodarska veja – turizem. Podobno velja za Tajsko, kjer so bile uničene med zahodnimi turisti priljubljene destinacije, kot so Phuket, Khao Lak in otočje Phi Phi.

Veliko opustošenje je nastalo tudi v Indiji, predvsem na jugu v obalni metropoli Chennai v zvezni državi Tamil Nadu ter na Andamanskih in Nikobarskih otokih. Čeprav je cunami za pot do Indije potreboval kar tri ure in več, je bilo število žrtev visoko.