Po prejemu pisne odstopne izjave ministrice ima premier sedem dni časa, da o odstopu pisno obvesti predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Obvestilo o odstopu se nato uvrsti na dnevni red seje DZ najkasneje v sedmih dneh po prejemu obvestila. Ministrici bo funkcija s tem prenehala.
V kabinetu predsednika vlade so za STA potrdili, da so odstopno izjavo Bobnarjeve prejeli.
Predsednik vlade mora nato v desetih dneh po prenehanju funkcije ministrice predlagati novega ministra ali obvestiti državni zbor, da bo funkcijo tega ministra začasno opravljal sam ali jo poveril drugemu ministru. Ko bo predlagan, se bo kandidat za novega ministra najprej tri dni in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga predstavil pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora. Če bo njegova predstavitev ocenjena kot uspešna, pa bo moral še skozi sito poslank in poslancev na plenarni seji DZ.
Prejeli smo prijavo ministrice Bobnarjeve, je potrdil šef KPK Robert Šumi. Obravnavajo jo prednostno, na tehtnici pa so očitani neetični oziroma nezakoniti vplivi premiera Goloba. In po naših neuradnih informacijah tudi začasnega šefa NPU Darka Muženiča, ki naj bi se preko premiera tudi vpletal v policijsko kadrovanje. A pri tem Šumi opozarja, da vsaka politična sugestija še ni avtomatsko tudi politični pritisk.
"Ne zagotovo ne. Pritisk je vedno na strani tistega, ki ga tako čuti in zaznava. In tukaj je treba preučiti, ali je ravnanje bilo v sklopu dovoljenega, dopustnega in se smatra v sklopu delovnih nalog. In na drugi strani, če je bilo razumljeno kot nezakonito, neetično, nedovoljeni, ali je resnično tako. Tukaj so pomembne razlike in nikakor ne moremo to vnaprej trditi," dodaja Šumi.
Šumi se je iz postopka sicer izločil. "Sam prihajam iz vrst Policije, tam imam tudi urejeno zamrznitev pogodbe in hkrati sem bil poslovno povezan z ministrico Bobnarjevo, saj sva dolgoletno sodelovala skupaj," pravi Šumi.
Dan po odmevnem nastopu notranje ministrice, pa je jasno, na koga konkretno je merila, ko je proti premieru Golobu izstrelila najmočnejši očitek: "Kot možnost povrnitve zaupanja pri predsedniku vlade, torej z moje strani, da bi si ponovno pridobila njegovo zaupanje, mi je ponudil, da se iz policije odpusti določeno osebo. Ne, ker bi obstajali kakršnikoli razlogi, da je delal nezakonito. Po mojem mnenju zato, ker se je zameril nekomu iz krogov predsednika vlade. In to se m seveda absolutno zavrnila."
Neuradno gre za direktorja uprave za policijske specialnosti Martina Jazbeca, ki naj bi padel v nemilost Golobovega vodje - iz sistema policije izvzetega varovanja - Roberta Kešperta zaradi starih policijskih konfliktov. Tega primera pa sicer Bobnar ne omenja v svojem poročilu o očitanih političnih pritiskih na policijo.
Prvi resni vladni konflikt je aktiviral tudi opozicijo. Bobnarjevo pa so parodoksalno zdaj v bran vzeli tisti, ki so jo na prvi seji prejšnje vlade zrušili kot prvo damo policije. "Tudi takrat, ko smo bili mi v nadzoru, je vse povedala pred kamerami. Gospa ima te tendence, da rada vse govori pred kamerami. Potem ni razloga, da ji ne bi verjel. Povedala je očitno vse tako, kot je bilo. S tega vidika je škoda, da odhaja, ker daje premierju možnost, da bo naredil vse to, kar je že pod njenim ministrovanjem želel," o Bobnarjevi meni poslanec SDS Žan Mahnič.
Šarec: Vsak pogovor še ni politični pritisk
Glede situacije se medtem ne želijo opredeljevati Golobovi koalicijski partnerji. V SD-ju so v četrtek imeli predsedstvo, po opravljenem pogovoru pa zapisali: "Socialni demokrati obžalujemo, da bo vlada izgubila strokovno ministrico za notranje zadeve, ki je izvrševala koalicijske zaveze. Pričakujemo pa, da se bo v bodoče z vso resnostjo upoštevalo pristojnosti in neodvisnost posameznih organov ter poskrbelo za takšen način komunikacije, ki ga ne bo mogoče razumeti kot politični pritisk."
Gre za vihar v kozarcu vode, medtem dodaja minister v kvoti Golobovega Gibanja Svoboda Marjan Šarec. Kot nekdanji premier, ki je prav Bobnarjevo postavil na čelo Policije, pa pritiskov svojega predsednika na Bobnarjevo ne vidi. "Veste, vsak pogovor še ni politični pritisk, ker če gremo na to, da bo vsak pogovor politični pritisk, potem ne bomo daleč prišli. Potem bomo vsi samo gledali, kaj bo kdo rekel, in bomo vsi samo vlekli svoje plače in čakali konec mandata, da se ne bo kdo komu zameril."
Na KPK sicer ocenjujejo, da bi lahko v roku šestih mesecev že bilo jasno, ali je v dotičnem primeru do političnih pritiskov oziroma zlorabe uradnega položaja tudi zares prišlo.
Iz kabineta predsednika vlade so sicer sporočili, da eden ključnih akterjev, ki ga v svojem poročilu omenja prvi policist Lindav, nekdanji Drnovškov varnostnik Miloš Milovič, ni zaposlen pri njih in od vlade ni nikdar prejel nobenega plačila. Ker pozna področje pa da ga je Golob povprašal o načinu organizacije varovanja.
KOMENTARJI (363)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.