Več deset tisoč Armencev, vključno s predsednikom Robertom Kočarjanom in drugimi visokimi predstavniki države, se je udeležilo sprevoda skozi armensko prestolnico Erevan v počastitev spomina na pokol Armencev, ki ga je Otomanski imperij izvedel med leti 1915 in 1917.
Tihi sprevod mimo spomenika žrtvam, ki so bile ubite med letoma 1915 in 1917, je vodil Kočarjan, ki je pred spomenik položil cvetje, najvišji armenski duhovniki pa so spominsko slovesnost spremljali s petjem. Armenske oblasti so sicer upale, da se bo pri spomeniku v Erevanu zbralo okoli milijon in pol ljudi, po eden za vsako žrtev. Do poldneva je spominsko obeležje obiskalo okoli 200.000 ljudi.
Nepriznanje genocida
Pred 90 leti so namreč turške oblasti z aretacijo skoraj 200 voditeljev armenske skupnosti začela dejanja, ki jih Armenija in mnoge druge države obravnavajo kot genocid. Turčija pa medtem še vedno zavrača očitke, da je šlo za genocid, in trdi, da so bili Armenci, pa tudi Turki žrtve državljanske vojne.
"Priznanje in obsodba genocida ni le naloga za Armenijo, danes je to stvar mednarodne politike," je v svojem nagovoru povedal Kočarjan. Medtem ko Turčija priznava smrt več sto tisoč ljudi, zanika, da bi šlo za načrtno iztrebljanje Armencev s strani Otomanskega cesarstva. Zaradi nepriznanja genocida se je zapletlo tudi pri turških pogajanjih za vstop v EU. Francija, ena od držav, ki so priznale genocid nad Armenci, je Turčijo pozvala, naj se izjasni glede tega vprašanja, preden se bo lahko priključila EU.
Vendar pa v pismu, ki ga je Kočarjanu tik pred obletnico poslal turški premier Recep Tayyip Erdogan, Turčija vztraja pri stališču, ki ga ima že od nekdaj, je povedal Kočarjan.
