800 mrd evrov 'težka' Unija

Države članice Evropske unije so dokončno potrdile dogovor o prihodnji finančni perspektivi povezave za obdobje 2007-2013, ki bo težka skupaj 864 milijard evrov za celotno obdobje, so sporočili na Svetu EU v Bruslju. Dogovor so sicer predstavniki treh osrednjih institucij - poleg Sveta EU še Evropskega parlamenta in komisije - sklenili v začetku aprila. Parlament naj bi ga dokončno potrdil v sredo v Strasbourgu.

Formalno so dogovor potrdili zunanji ministri EU, a brez razprave, saj je bil že predhodno usklajen. Po njem bo skupna blagajna za štiri milijarde težja, kot pa jo je določil vrh povezave decembra lani. Ta jo je sicer zakoličil pri 862,36 milijardah evrov, vendar pa so se predstavniki vseh institucij aprila dogovorili, da se iz nje izloči rezerva za nujno pomoč v višini 1,5 milijarde evrov ter za 500 milijonov administrativnih izdatkov, s čimer je bila odprta pot za povišanje v višini 4 milijard evrov.

Štiri milijarde pa so porazdeljene po sledečem ključu: 2,1 milijarde evrov bo šlo za t. i. lizbonske cilje, natančneje za raziskave, konkurenčnost, vseživljenjsko izobraževanje, socialno politiko ter prometna omrežja, 300 milijonov bo dodanih sredstvom za teritorialno sodelovanje, 100 milijonov bosta dobila programa Natura 2000 in Life plus, 500 milijonov bo šlo za programe zdravja in varstva potrošnikov, medijev in mladine.

Z milijardo evrov bodo okrepljene mednarodne aktivnosti: 800 milijonov bo šlo za skupno zunanjo politiko, 200 pa za sosedsko politiko. V perspektivo po novem ni vključen noben od mehanizmov prožnosti, ki so skupaj štirje, in sicer instrument fleksibilnosti, solidarnostni sklad, globalizacijski sklad ter rezerva za nujno pomoč. V prihodnji perspektivi bodo ti instrumenti skupaj težki kar 13,4 milijarde evrov.

Nova struktura prihodnje perspektive

Največ bo šlo za ohranjanje in upravljanje naravnih virov, in sicer 371,3 milijarde evrov; sem npr. sodi skupna kmetijska politika. Sledijo kohezijska sredstva v višini 307,9 milijarde evrov, sredstva za spodbujanje konkurenčnosti, ki jih je 74,2 milijarde evrov, za zunanjepolitične aktivnosti bo šlo 51, za administracijo pa 50,3 milijarde.

Najmanjša proračunska postavka bo namenjena za izgradnjo območja svobode, varnosti in pravičnosti: težka bo 10,7 milijarde evrov, medtem ko bo proračunskih kompenzacij 0,8 milijarde.

Vse te številke so sicer v zavezah, kar pomeni, da bo dejanska poraba nižja - 864 milijard evrov v zavezah predstavlja 1,05 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, v dejanski porabi pa je še vedno manj kot odstotek BND. Več podrobnosti o prihodnji perspektivi - npr. podrobnejše izdatke ali finančne vložke oziroma izplene posameznih članic - s Sveta EU niso sporočili.

Na svetu EU so poudarili, da so članice sledeč dogovoru treh institucij sprejele več ukrepov za povečanje nadzora nad skupno porabo, dogovorile pa so se tudi, da bo v temeljito reformo načina financiranja, ki jo je vrh EU napovedal za obdobje 2008/2009, vpet tudi parlament. Reformo mora sicer predložiti komisija, dorekle pa jo bodo članice EU.