Finančni trgi, Evropa in svet so nestrpno čakali odločitev nemških ustavnih sodnikov. Ti so danes podali svojo odločitev v zvezi z ustavnostjo medvladne pogodbe o fiskalnem paktu in pogodbe o ustanovitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM.
Sodišče je pogodbi o ESM dalo zeleno luč z dodatnimi pogoji in omejitvami. Kot so odločili, mora vlada zakon o ESM popraviti tako, da bo jasno omejeno, kje se prispevek Nemčije konča. Sodniki so to mejo postavili pri 190 milijardah evrov. Vsako dodatno vplačilo v ESM bi moral potrditi bundestag.
Kot je v obrazložitvi sodbe dejal predsednik nemškega ustavnega sodišča, so sodniki pri sodbi upoštevali mogoče posledice vseh možnih odločitev, ki v tem primeru presegajo le Nemčijo, po drugi strani pa ratifikacija pogodbe državo zavezuje k izpolnjevanju obveznosti, zato so želeli preprečiti težave, če bi se ESM izkazal za problematičen projekt.
Merklova: To je dober dan za Nemčijo in Evropo
Nemška kanclerka Angela Merkel je bila z odločitvijo ustavnih sodnikov zadovoljna. "To je dober dan za Nemčijo in za Evropo. Nemčija je poslala močan signal Evropi in svetu, da bo izpolnila svoje zaveze kot odgovorna članica evroobmočja," je dejala in ponovila, da brez močne Evrope ni močne Nemčije.
Predsednik koalicijskih liberalnih demokratov FDP in nemški zunanji minister Guido Westerwelle je odločitev nemških ustavnih sodnikov označil za pametno odločitev v "proevropskem duhu nemške ustave". "Prvič lahko vidimo luč na koncu predora. Ne smemo popustiti v naši odločnosti, da dolžniško krizo premagamo s proračunsko disciplino, usmerjenostjo h gospodarski rasti in evropsko solidarnostjo," je še povedal Westerwelle in pozdravil tudi omejitve, ki jih je v svoji odločitvi navedlo ustavno sodišče.
Tudi gospodarski minister Philipp Rösler, znan kot velik zagovornik javnofinančne discipline in odgovornosti, je dejal, da je z odločitvijo ustavnega sodišča storjen pomemben korak k cilju ohranitve stabilnosti evra.
Iz urada nemškega predsednika Joachima Gaucka pa so sporočili, da se bo ta v najkrajšem možnem času odločil, kdaj po podpisal ratifikacijska zakona, vendar pa termina za zdaj še ni. So pa povedali, da je z današnjo odločitvijo odprlo pot k dokončanju ratifikacijskega postopka.
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble računa, da bo ESM začel z delovanjem v nekaj tednih. Postopek ratifikacije v Nemčiji je lahko namreč sedaj zelo hitro zaključen. Iz finančnega ministrstva so sporočili še, da bo nemška vlada v okviru procesa ratifikacije zagotovila, da bo prispevek Nemčije v skladu z mednarodnim pravom omejen na trenutno predvideno vsoto 190 milijard evrov. Obenem bodo zagotovili še, da bodo spoštovane pravice nemškega parlamenta do obveščenosti.
'To je rojstna ura združenih dolgov Evrope'
Manj zadovoljstva je moč zaznati v odzivih nekaterih nemških opozicijskih strank. Prvi mož Levice Bernd Riexinger je na primer današnji dogodek označil za "rojstno uro Združenih dolgov Evrope". Menil je še, da bodo prvič v zgodovini morali revni plačevati za dolgove bogatih.
Zadovoljstvo pa veje iz evropskih inštitucij. Podobno kot Merklova je predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz današnji dan označil kot "dober dan za Evropo, dober dan za evro". "Bil je že čas," pa je ocenil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
Zadovoljni so tudi v drugih državah z evrom, še posebej v tistih, ki bodo morda potrebovale denar iz ESM. Španski gospodarski minister Luis de Guindos je menil, da odločitev sodišča "kaže na pomen prizadevanj v smeri razrešitve krize v območju evra". "Zato mislim, da je to novica, ki bi jo morali vsi pozdraviti," je dejal. Italijanski premier Mario Monti pa meni, da gre za "odlično novico". Glede omejitev, ki jih je postavilo nemško ustavno sodišče, pa meni, da "ne predstavljajo zavore v procesu stabilizacije trgov".
Odločitev nemških ustavnih sodnikov je navdušila tudi borze. Vrednost evra se je zvišala na najvišjo raven v zadnjih štirih mesecih. Rastejo tudi borzni indeksi evropskih držav, nemški Dax je splezal kar na 7410 točk. Španski IBEX je vrednost povečal za 1,3 odstotka, italijanski FTSE MIB pa je pridobil 0,9 odstotka. Evropski indeks FTSEurofirst 300 pa je dosegel najvišjo vrednost po juliju 2011.
'Pomembnejše od reševanja evra je demokracija'
Predlog za ustavno presojo zakona o 700 milijard evrov vrednem skladu ESM je sicer vložilo nemško Združenje za več demokracije. Pobudi združenja pa se je pridružilo 37.000 ljudi, med njimi tudi nekdanja nemška pravosodna ministrica Herta Däubler Gmelin. Združenje meni, da zakon vsebuje premalo omejitev in varoval.
V združenju so sicer pričakovali, da zakona s svojo pobudo, čeprav je ustavno presojo zahtevala največja skupina ljudi do zdaj, ne bodo ustavili, so pa že pred časom dejali, da bodo zelo zadovoljni, če bodo ustavni sodniki vlado prisilili, da v zakone doda nekaj omejitev izvajanja ESM, kar se je na koncu tudi zgodilo. V združenju še dodajajo, da obstaja še vsaj ena pomembnejša stvar od reševanja evra, in to je demokracija.
V preteklih dneh je sicer potekala debata o tem, ali bodo sodniki odločanje preložili zaradi nove pobude evroskeptika, poslanca Petra Gauweilerja, ki sicer prihaja iz vrst koalicijske Krščansko-socialne unije, a se to ni zgodilo.
Merklova bi bila seveda še najbolj zadovoljna, če ustavni sodniki ničemur ne bi ugovarjali. V tem primeru bi lahko Evropska centralna banka ECB in sklad za reševanje evra ESM zadolženim državam prosto začela namenjati milijarde pomoči. Pot k skupni odgovornosti za skupno valuto bi bila začrtana. Kratkoročno bi to borzam dalo nov zagon, obresti, ki jih morajo za zadolževanje plačevati najbolj prizadete države, kot so Italija in Španija in tudi Slovenija, bi se znižale.
Tretja, najslabša možnost je sicer bila, da ustavni sodniki rečejo ne. Verjetnost za takšno odločitev je bila minimalna. Ustavno sodišče mora namreč upoštevati tudi, kaj to pomeni na globalni ravni. V tem primeru bi bilo namreč konec pomoči za najbolj prizadete države, te bi morale zapustiti evroobmočje, svet pa bi zdrsnil v hudo recesijo.
KOMENTARJI (71)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.