7 let za zločine nad Srbi

Hrvaški general Mirko Norac je bil obtožen, da ni preprečil umorov in mučenja civilistov in vojnih ujetnikov s strani hrvaških vojakov, ki so se zgodili leta 1993 v času t.i. akcije "Medaški žep“. Tožilstvo je trdilo, da je bilo ubitih 23 srbskih civilistov in pet zapornikov, nekatere pa so okrutno zlorabljali. Uničili so 300 stavb, ubili živino, tamkajšnje področje pa popolnoma izropali.

Tožilstvo ni nasprotovalo sami akciji, pač pa je generala obtožilo na podlagi ženevske konvencije, saj vojaki niso upoštevali vojnih pravil.

General Rahim Ademi, ki je bil obtožen istih zločinov kot Norac, pa je bil spoznan za nedolžnega. Sodišče je namreč dvomilo, da je Ademi imel dovolj široke pristojnosti in tako nosil odgovornost za dogodke. Ademi je takrat zahteval prisotnost vojaške policije, a ni bil uslišan.

Sojenje se je začelo junija lansko leto, podrobno pa ga je spremljala Evropska unija, da bi videla, kako se Hrvaška spopada z vojnimi zločini, ki so jih zagrešili njeni vojaški poveljniki v času razpada Jugoslavije. Ko je bil Norac leta 2001 aretiran, je prišlo do nasilnih demonstracij vojnih veteranov in nacionalistov, ob izrečeni sodbi pa pred dvorano ni bilo protestov.

Ademi, njegova družina in odvetniki so bili vidno zadovoljni z današnjo razsodbo, medtem ko so privrženci generala Norca v Gospiću in Liki večinoma ocenili, da gre za sramotno odločitev sodišča.

Sicer sta tako tožilstvo kot obramba v primeru generala Norca napovedala pritožbo na razsodbo sodišča. Po mnenju obrambe je današnja odločitev sodišča nezakonita.

Norac bo na pravnomočnost sodbe moral počakati v zaporu v Lipovici, kjer že prestaja 12-letno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov nad civilisti leta 1991.

Podpredsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor je dejala, da ne more komentirati odločitve sodišča. "Vlada kot eden izmed stebrov oblasti na Hrvaškem nikoli ne komentira odločitve sodišč, posebej pa ne, ko še niso pravnomočne," so izjavo Kosorjeve povzeli hrvaški mediji.