Slovesnosti so se udeležili politiki in preživeli z vsega sveta, med njimi tudi iz Slovenije.
Najprej so se začele v Bergen-Belsnu, kjer je pred šestdesetimi leti umrla tudi takrat šestnajstletna Ana Frank. V taborišču je bilo med leti 1940 in 1945 zaprtih 125 tisoč ljudi, več kot pol jih je zaradi bolezni, izčrpanosti in sestradanosti umrlo. Šestdesetletnice osvoboditve se je udeležilo nekaj sto preživelih, med njimi tudi nekdanja predsednica Evropskega parlamenta, Francozinja Simone Veil. Taborišče so 15. aprila 1945 osvobodili francoski vojaki, v Bergen-Belsnu so našli na tisoče ljudi, ki so jih nacisti pustili umirati, ker so bili prešibki za delo.
Ravensbrück, severno od Berlina, je bil žensko taborišče, čeprav so tja zapirali tudi moške. V šestih letih delovanja je bilo tam zaprtih 133 tisoč žensk in otrok, med njimi tudi 2230 Slovenk, ter 20 tisoč moških. Na deset tisoče jih osvoboditve ni dočakalo. Mnogi so umrli med nemškimi medicinskimi eksperimenti in čeprav je šlo za delovno taborišče, so nacisti leto dni pred koncem vojne zgradili še plinske celice. V njih je umrlo šest tisoč ljudi.
"Ravensbrück je kraj, kjer drhtimo vpričo zmožnosti človeka, da uresniči nepredstavljivo," je dejala nemška ministrica za družino Renate Schmidt. "Naš narod se iz izkušenj 3. rajha in holokavsta še vedno ni naučil vsega," je še poudarila in pozvala prebivalstvo, naj nasprotuje skrajni desnici. Taborišče Ravensbrueck je ruska Rdeča armada osvobodila 30. aprila 1945.
Slovesnosti v Sachsenhausnu, prav tako v bližini Berlina, se bodo začele popoldne, tam pa pričakujejo tudi nemškega zunanjega ministra Joschko Fischerja. Taborišče, kjer je bilo od leta 1936 zaprtih skoraj 200.000 ljudi, med njimi 246 Slovencev, je 22. aprila 1945 osvobodila Rdeča armada.
