Generalni sekretar SE Terry Davis je vlade in državljane članic pozval k odgovornosti, da se genocid v Evropi ne bi več ponovil. Predsednik Parlamentarne skupščine SE (PS SE) Rene van der Linden pa je menil, da je pokol šestih milijonov Judov, ki ga je izvedel nacistični režim, zločin tako velikih razsežnosti, da bo v spominu ljudi za vedno ostal pekoča rana. Van der Linden je ob tem poudaril, da antisemitizem, sovraštvo in nestrpnost v Evropi obstajajo tudi danes, in pozval poslance SE iz 46 članic, naj se še naprej borijo za humanost in demokracijo. Kot je dejal, to dolgujemo žrtvam nacističnega režima.
Na zimskem zasedanju PS SE sta bila navzoča tudi eden od preživelih, Jean Samuel, ter nekdanji predsednik izraelskega parlamenta in izraelski veleposlanik na Poljskem Ševah Weiss. Samuel je opisal zadnje dneve pred osvoboditvijo taborišča 27. januarja 1945, Weiss pa je izpostavil, da Judje ne bodo nikoli mogli pozabiti holokavsta. Weiss je prav tako izrazil prepričanje, da bi nekoč v prihodnosti lahko premagali satansko ideologijo fašizma.
Schröder: Nemčija ne sme pozabiti na nacistične zločine
Nemški kancler Gerhard Schröder je ob spominski slovesnosti v berlinskem gledališču, ki jo je priredil Mednarodni odbor Auschwitza, izpostavil moralno obveznost Nemčije, da ne pozabi na nacistične zločine. "Nacistično ideologijo je hotel človek in človek jo je tudi izvajal," je dejal in dodal, da večina danes živečih Nemcev ni kriva za holokavst, imajo pa posebno odgovornost. Tega ne dolgujemo samo žrtvam, preživelim in njihovim družinam, pač pa tudi samim sebi, je še izjavil Schröder.
"Z ničemer ne moremo poplačati nasilja, mučenja in trpljenja, ki so se dogajali v koncentracijskih taboriščih," je še dejal nemški kancler, ki je obljubil, da bodo nemški voditelji zaščitili judovsko skupnost v Nemčiji. "Ni mogoče zanikati, da še vedno obstaja antisemitizem. Boj proti njemu pa je naloga družbe," je izjavil Schröder. Nemški kancler je spomnil še na judovsko skupnost v Nemčiji, ki si je opomogla in postala tretja najpomembnejša v Evropi.
Chirac: V Franciji ni prostora za antisemitizem
Francoski predsednik Jacques Chirac je ob odprtju muzeja holokavsta v Parizu poudaril, da v Franciji ni prostora za antisemitizem. Po Chiracovih besedah antisemitizem ni stališče, temveč gre za sprevrženost, ki ubija. Spomnil se je tudi vloge francoskih kolaboracionistov, ki so sodelovali z nacističnimi okupatorji pri deportaciji približno 76.000 Judov. "Nisem pozabil na najbolj mračne ure naše zgodovine," je dejal in dodal, da Francija mora priznati svojo odgovornost. Dolžna je ostati zvesta človeški dediščini, ki jo je izdala, je zatrdil Chirac.
Minuta molka na zasedanju ZN
Na posebnem zasedanju Generalne skupščine ZN so poudarili, da se dogodki iz Auschwitza ne smejo ponoviti, obenem pa so spomnili na kraje, kjer je po drugi svetovni vojni prav tako prišlo do genocida. Med njimi so omenili Ruando, nekdanjo Jugoslavijo in Kambodžo. Zasedanje se je začelo z minuto molka za šestimi milijoni žrtev holokavsta. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je zbrane spomnil, da so nacisti pobijali tudi Slovane, Rome, invalide, duševne bolnike, Jehove priče, homoseksualce in druge, trpljenje Judov pa je bilo po njegovih besedah brez primerjave. Dejal je, da se je potrebno spomniti preteklih žrtev, vendar tudi pomisliti na morebitne prihodnje. Svet mora biti pozoren na oživitev pojavov antisemitizma in biti pripravljen na ukrepanje.
Annan je še opozoril, da ob takšnih priložnostih, kot je bilo tokratno zasedanje GS, obljuba "nikoli več" pride zlahka z jezika, težje pa se izvaja. "To je predvsem dan, ko se moramo spomniti ne le žrtev grozot iz preteklosti, ki jih je svet zapustil, ampak tudi mogočih žrtev v sedanjosti in prihodnosti. Dan, ko jim moramo pogledati v oči in jim reči: Vsaj vam se ne bomo izneverili," je še dejal Annan.
Poleg predstavnikov držav in skupin držav članic ZN je nastopil tudi stalni opazovalec Svetega sedeža, nadškof Celestino Migliore, ki je dejal, da so nacistična taborišča mračen opomnik nečloveškosti človeka in njegove sposobnosti za zla dejanja. Dobitnik Nobelove nagrade, preživeli holokavsta Elie Wiesel, je dejal, da so bili Judi zapisani smrti, še preden so se rodili.
Nacistične tovarne smrti, kot je bil Auschwitz, je opisal kot idealna kraljestva zla za morilce in se spraševal, kaj je lahko motiviralo Nemce, da so počeli takšne grozote. "Vse žrtve niso bili Judi, vendar so bili vsi Judi žrtve," je dejal Wiesel in dejal, da ne bo nikoli znano, kdo izmed milijonov pokončanih bi lahko bil danes Nobelov nagrajenec ali odkritelj zdravila za rak.
'Odprta rana človeštva'
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je opisal zgodovino in dejal, da je nemška rasistična ideologija povzročila neizrekljivo gorje tudi Poljski, Sovjetski zvezi in drugim državam, barbarski zločini proti Judom in rasna norost pa bodo vedno del zgodovine Nemčije. Popolna moralna sprevrženost in zanikanje civilizacije brez presedana bosta ostala zgodovinska in moralna odgovornost Nemčije, je dejal.
Zunanji minister Luksemburga Jean Asselborn, ki je govoril v imenu članic EU, je dejal, da nekateri kraji in dogodki za vedno ostanejo v zgodovinskem spominu človeštva. Zato Auschwitz-Birkenau, Bergen-Belsen, Treblinka in druga uničevalna taborišča ne morejo oditi v pozabo in ostajajo odprta rana na moralni vesti človeštva. Opozoril je na potrebo po poučevanju mlajših generacij o grozotah preteklosti, kar mora biti državljanska dolžnost, ne le moralna obveza.
Izraelski zunanji minister Silvan Šalom je menil, da je za šest milijonov Judov ustanovitev izraelske države prišla prepozno, kakor tudi ustanovitev ZN. Nikakor pa se ni prepozno boriti proti nestrpnosti in imenovati zla z njegovim pravim imenom. Šalom ne ve, ali bi lahko holokavst preprečili, če bi v tistem času obstajali ZN, vendar pa posebno zasedanje potrjuje potrebo po tem, da se vsaka članica ZN vnovič zaveže, da bo naredila vse, da se kaj takega ne ponovi.
Simbol nacistične uničevalne politike in holokavsta
Vojaki rdeče armade nekdanje Sovjetske zveze so 27. januarja 1945 iz taborišča Auschwitz-Birkenau osvobodili okoli 7000 taboriščnikov. Nacisti so se pred prihodom rdeče armade umaknili iz taborišča, s seboj pa odpeljali tudi kakih 60.000 taboriščnikov, ki so jih prepeljali v taborišča na zahodu. V Auschwitzu je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov izgubilo življenje med 1,1 in 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov, v njem pa je umrlo tudi 85.000 Poljakov drugih veroizpovedi, 20.000 Romov, 15.000 Rusov in 12.000 pripadnikov drugih narodov. Auschwitz velja za simbol nacistične uničevalne politike in predvsem holokavsta.
