Tujina

57. obletnica napada na Hirošimo

Hirošima, 06. 08. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

V Hirošimi so potekale spominske svečanosti ob 57. obletnici ameriškega jedrskega napada na mesto. Bomba, ki jo je odvrglo ameriško letalo Enola Gay, je ubila 140.000 ljudi, Hirošima pa je bila skoraj popolnoma uničena.

Na spominski slovesnosti ob 57. obletnici eksplozije atomske bombe v japonski Hirošimi so izrazili tudi ostro kritiko ameriškega predsednika, da nima pravice odločati o usodi sveta.

Natanko ob 8. uri in 15 minut po krajevnem času, ko so Američani na Hirošimo odvrgli atomsko bombo z imenom Little Boy, je zazvonil zvonec miru, približno 45.000 udeležencev slovesnosti pa se je z minuto molka spomnilo več kot 217.000 smrtnih žrtev prve uporabe atomske bombe v vojne namene. Župan Hirošime Tadatoši Akiba je ob tem opozoril na vse večje zanemarjanje spomina na strahote atomske bombe in na povečanje nevarnosti jedrske vojne. Ob tem je še izrazil močno kritiko ameriški administraciji in pozval ameriškega predsednika Georgea Busha, naj obišče Hirošimo in "se na lastne oči prepriča, kaj lahko jedrsko orožje naredi človeški vrsti". Kot je dejal Akiba, je zaskrbljujoče, "da spomin na Hirošimo v svetu vse bolj bledi", čeprav je po njegovem mnenju nevarnost ponavljanja zgodovine po terorističnih napadih na ZDA lanskega 11. septembra vse večja. Pri tem je župan Hirošime kritiziral Washington, ker "želi v vse sam". "Amerika nima pravice drugim vsiljevati svojega 'pax americana' in nima pravice odločati o usodi sveta," je bil oster Akiba. Japonski premier Džuničiro Koizumi je ob tem še napovedal, da si bo Japonska še naprej prizadevala, da bi k pogodbi o prepovedi jedrskih poskusov pristopilo še več držav.

komemoracija v Hirošimi
komemoracija v Hirošimi FOTO: Reuters

Projekt Manhattan

Tri dni po tragediji v Hirošimi je v jedrskem napadu na Nagasaki na otoku Kjušu umrlo še približno 40.000 ljudi. Po obeh atomskih bombah je japonski cesar Hirohito 14. avgusta 1945 prisilil vojaško vodstvo, da sprejme premirje, ponujeno na Potsdamski konferenci slaba dva tedna prej. Z brezpogojno kapitulacijo Japonske 2. septembra 1945 se je končala druga svetovna vojna. Uporaba atomske bombe pa je napovedala obdobje hladne vojne. V Hirošimi in Nagasakiju se odtlej vsako leto z minuto molka spomnijo skupno več kot 300.000 žrtev obeh jedrskih napadov.

Poskusi razvoja jedrskega orožja so se začeli po vstopu ZDA v vojno decembra 1941 pod šifro Projekt Manhattan. Pod peticijo takratnemu ameriškemu predsedniku Franklinu Delanu Rooseveltu za začetek razvoja atomske bombe se je 2. avgusta 1939 podpisal tudi Albert Einstein. Uničevalno orožje so po letu 1941 razvijali z vso naglico in ga končali v štirih letih. Po Rooseveltovi smrti 12. aprila 1945 je kot 33. predsednik ZDA prisegel Harry Truman, ki je v atomski bombi videl možnost za dokončno zmago v drugi svetovni vojni, ki bi zahtevala najmanj življenj ameriških vojakov. V puščavi v ameriški zvezni državi Nova Mehika so 16. julija 1945 s skrivnim imenom Trinity 300 kilometrov od Los Alamosa izvedli prvo detonacijo atomske bombe. Eksplozijo je bilo videti več kot 400 in slišati 80 kilometrov daleč.

Little Boy in Fat Man sta zaznamovala človeštvo

Obisk v muzeju
Obisk v muzeju FOTO: Reuters

Z otoka Tinian se je na Trumanov ukaz 6. avgusta 1945 dvignil ameriški bombnik B 29, imenovan Enola Gay, ki je nosil Dečka (Little Boy) - atomsko bombo z uranom 235. Ko so izvidniška letala sporočila, da je nad Hirošimo, enim od treh izbranih možnih ciljev, nebo jasno, se je B 29 usmeril nad to mesto. Letalo je bombo odvrglo ob 8.15, 45 sekund kasneje je posadka skozi zaščitna očala najprej zagledala bleščečo kroglo, nato pa gobast rožnat oblak. V Hirošimi, kjer je bilo takrat kakih 350.000 ljudi, je divjal ognjeni vihar s hitrostjo 1200 km/h in uničil skoraj vse. Deset kilometrov od mesta eksplozije je temperatura dosegla 300 stopinj Celzija, popolnoma je bilo uničenega 4,4 kvadratnega kilometra ozemlja, na mestu je umrlo 80.000 ljudi, kasneje pa za posledicami bombe skupno 200.000.

Enak pogled je 9. avgusta, dan po ruski vojni napovedi Japonski in vdoru v Mandžurijo, doživela posadka drugega bombnika nad Nagasakijem. Tam je plutonijeva bomba Debelinko (Fat Man) ubila približno 40.000 ljudi, prav toliko pa je bilo ranjenih. Preživeli so kasneje povedali, da so ljudje, ki so bili pred napadom okoli njih, izginili, ostale so le še sence. Radioaktivno sevanje je v krogu enega kilometra od središča eksplozije povzročilo takojšnjo smrt, pri drugih ožarčenih pa hude ožige, boleče hiranje, rakava obolenja in spremembe na dedni zasnovi. Mestno zemljišče je bilo nevarno radioaktivno še več let, medtem ko se še danes, desetletja pozneje, zaradi radioaktivnosti pojavljajo bolezni in rojevajo prizadeti otroci.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17