57 krajanov Komna bi častnemu občanu Fabianiju odvzelo naziv

Jutrišnje odločanje občinskega sveta občine Komen ali slovenskemu arhitektu Maksu Fabianiju po dveh letih vzamejo naziv častnega občana, bo zagotovo nepredvidljivo. Skupino 57 krajanov je namreč zmotilo, da se je Fabiani leta 1921 vpisal v Fašistično stranko.

"Vemo, kako so Primorci trpeli pod fašizmom in on je bil eden od teh, ki je objektivno odgovoren za vse, kar se je tu počelo," meni Damjan Grmek iz Združenja borcev za vrednoste NOB Komen.

Je pa večina prebivalcev kraja, z izjemno značilnimi ozkimi ulicami, nad očitki zgrožena in pravijo da se s tem sramoti delo Fabianija. V Fašistično stranko pa da je vstopil, ker drugače nebi smel delati. "Fabiani je moj vzor, je človek z veliko začetnico in ga kot človeka zelo spoštujem," pa na drugi strani pravi domačin Jožef Švagelj.

In dejstvo je, da je Fabiani na Krasu pustil neizbrisan pečat. Ferarijeva vila pa je postala tudi izjemno zanimiva turistična točka in priljubljeni kraj za poroke. Po vrnitvi na Kras ob koncu leta 1917 je Fabiani v Štanjelu načrtoval praktično vse, kar je bilo tam zgrajenega med obema vojnama. Zelo inovativne in občudovanja vredne so njegove vodovodne naprave z zbiralniki za vilo Ferrari.

Fabiani je v času svojega 10-letnega županovanja tudi grad zgledno prenovil in ga napolnil z vsebinami - tudi šolo in otroškim vrtcem. In bolj kot preučujemo življenje in gremo v globino njegovih del, bolj prihajamo do zanimivih podrobnosti. Leta 1966 je bil objavljen posthumni intervju v italijanski reviji, v kateri Fabiani prizna, da je bil pri njemu v ateljeju na Dunaju zaposlen Adolf Hitler, a ga je Fabiani  - ker je bil premalo perspektiven - hitro odpustil.

A čeprav smo v letu 2019, se še vedno ukvarjamo z ideologijo, ki razdvaja, kar pa moti tudi župana Erika Modica. "Iz tega zornega kota je težko pogledati, kaj je bil in kaj ne, je pa nerodno, ker to sedaj razdvaja občanke in občane. Eni v njem vidijo vse dobro, drugi drugače," pravi Modic.

Župan pa obljublja, da se bo po jutrišnji seji, ko bo jasno ali bodo Fabianiju odvzeli naziv častnega občana, vendarle raje osredotočil na vprašanja, ki so za občane bolj pomembna - denimo kako zadržati mlade v mestu in jim zagotoviti dobro infrastrukturo.

Kdo je bil Maks Fabiani?

Doživel je skoraj 100 let in bil poleg Jožeta Plečnika za slovenski prostor najpomembnejši arhitekt. Po potresu v Ljubljani leta 1895 je na lastno pobudo izdelal urbanističen načrt za mesto. Nastali so Bambergerjeva hiša, Dekliški licej z internatom Mladika, kjer je zdaj Ministrstvo RS za zunanje zadeve, tudi Prešernov spomenik je umestil tja, kjer stoji danes.

Fabiani je s svojimi deli Ljubljano prepredel in ji s tem pustil ogromen pečat. Pa ne samo Ljubljani. Njegove stavbe krasijo številna srednjeevropska mesta. Narodni dom in Hiša Bartoli v Trstu, pa tudi Urania ali Palača Palmers na Dunaju.

"Ustvarjalci takega kova, kot je bil Fabiani, so seveda potrebovali podporo politike, da so lahko uresničili viizijo. Zato je ta povezava med politiko in arhitekturo nujna," pojasnjuje arhitekt in poznavalec Fabianija Janez Koželj. Ob tem še poudarja, da je bila vloga v neofašistični stranki bolj instrumentalna, saj je v tistem času vsak rabil institiucionalno podporo za opravljanje uradne službe. Fabiani je bil - tako Koželj - tudi obsojen za kolaboracijo z Italjani in Nemci, a vendar so mu to krivično obsodbo kasneje preklicali.

In vse to je bilo znano že pred dvema letoma, ko je posthumno častni naziv prejel. Da pa mu tega zdaj hočejo odvzeti, po mnenju strokovnjaka veliko pove o slovenskem narodu. "Ne vem zakaj mu to odvzeti. Čemu? Ne vidim nobenega smisla v tem, razren seveda izkazovanja neke politične volje," še poudarja Koželj.