Tujina

55 let od podpisa ADP

Dunaj, 15. 05. 2010 11.02 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Avstrija je edina država, katere samostojnosti in državnosti ne ureja ustava, ampak mednarodna pogodba, nad katero bdijo zmagovalke 2. svetovne vojne. Za Slovence je še posebej pomemben 7. člen te pogodbe.

V počastitev 55. obletnice podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP) so se na današnji slovesnosti na dvorcu Belvedere, kjer je bila pogodba tudi podpisana, zbrali predstavniki sedanje in nekdanjih avstrijskih vlad ter številni drugi povabljenci. Avstrijski kancler Werner Fayman je v nagovoru izpostavil pomen "mirovnega projekta Evropa".

Številna vprašanja miroljubnega soobstoja niso več rešljiva na nacionalni ravni, verjame Fayman. "Mirovnega projekta Evropa" po navedbah avstrijskega kanclerja ne smemo jemati kot samoumevnega, saj so se med sedanjimi članicami EU še pred nekaj desetletji odvijali krvavi konflikti. Evropa je živeči kompromis, kar se kaže tudi v zadnji skupni evropski zavezi reševanja valute evro, pravi.

Borut Pahor in Werner Fayman med srečanjem avgusta lani.
Borut Pahor in Werner Fayman med srečanjem avgusta lani. FOTO: Reuters

Avstrija mora graditi na temeljih iz leta 1955, da zagotovi večjo varnost, pravičnost in enakost možnosti, je v nagovoru izpostavil avstrijski kancler. Podpis državne pogodbe in opredelitev za demokracijo v drugi republiki sta po njegovih besedah temeljna kamna na svobodi zgrajene družbene ureditve. Stalno iskanje konsenza in kompromisov je "poseben avstrijski način", sicer meni Fayman in dodaja, da "Avstrija svoj uspeh gradi na iskanju skupnega imenovalca".

Proslavo je pospremila tudi razprava z nekdanjim avstrijskim državnim sekretarjem Ludwigom Steinterjem, nogometno legendo Herbertom Prohasko in glasbenico Anno F.

Z ADP Avstrija dobila povrnjeno suverenost

Avstrija je pred 55 leti podpisala Avstrijsko državno pogodbo (ADP), s katero je 10 let po koncu druge svetovne vojne dobila povrnjeno polno suverenost in se podala na pot stabilnega demokratičnega in gospodarskega razvoja. Pogodba je obnovila avstrijsko neodvisnost in državne meje, podrobno pa določa tudi zaščito slovenske in hrvaške manjšine.

ADP je začela veljati 27. julija 1955, ko je vseh pet pogodbenic deponiralo ratifikacijske listine pri depozitarju, za katerega je bila izbrana takratna Sovjetska zveza. Pet mesecev po podpisu pogodbe so Avstrijo zapustile še zadnje okupacijske sile, 14. decembra 1955 pa je bila država sprejeta v Združene narode.

ADP je mednarodna pogodba, ki ureja avstrijsko samostojnost in državnost.
ADP je mednarodna pogodba, ki ureja avstrijsko samostojnost in državnost. FOTO: Reuters

Pogodba v prvi vrsti obnavlja avstrijsko državnost, med drugim pa ureja tudi konec zavezniškega nadzora in obnovitev demokracije, prepoveduje nacionalsocialistične organizacije in ponovno priključitev Nemčiji ter posedovanje posebnega orožja. Avstrija je edina država, katere samostojnosti in državnosti ne ureja notranjepravni akt, to je ustava, ampak mednarodna pogodba, nad katero bdijo zmagovalke v drugi svetovni vojni.

7. člen še posebej pomemben za Slovenijo

Nad ADP bdijo zmagovalke 2. svetovne vojne.
Nad ADP bdijo zmagovalke 2. svetovne vojne. FOTO: Reuters

ADP v 7. členu, ki je za Slovenijo še posebej pomemben, določa obveznosti Dunaja do slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Avstrija teh obveznosti doslej še ni izpolnila v celoti. Uresničevanje zaščite slovenske manjšine je tako 55 let po podpisu ADP še vedno aktualno vprašanje v odnosih med Ljubljano in Dunajem.

Slovensko zunanje ministrstvo je medtem ob 55. obletnici ADP v sporočilu za javnost poudarilo, da je Slovenija država naslednica po nekdanji Jugoslaviji in se zaradi svojega pravnega interesa ter politične upravičenosti šteje za naslednico v pogodbi. Zunanji minister Samuel Žbogar pa je pisal avstrijskemu kolegu Michaelu Spindeleggerju, da zahteva dosledno izvajanje avstrijskih obveznosti do slovenske manjšine.
 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • Powered, bencinska kosilnica
  • Lounge naslanjač Relax
  • Lounge set Maja      
  • Gardena, robotska kosilnica      
  • žar
  •  Vrtna hiška, lesena, mikka
  • Scheppach visokotlačni
  • Lounge set Alex
  • Karcher visokotlačni
  • Villager robotska kosilnica
  • paviljon
  • sedežna fiesta

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

luciluk
15. 05. 2010 19.43
Zunanji minister Samuel Žbogar pa je pisal avstrijskemu kolegu Michaelu Spindeleggerju, da zahteva dosledno izvajanje avstrijskih obveznosti do slovenske manjšine. ........ Tole je DEBELE LAŽ!!!!!!!!!!!!!!!! Žbogar nima dovlj velikih prašnikov da bi si upal kaj takšnega napisati. Verjemite SLO ni poslala nobenega pisma v A glede vsega skupaj.
Jure Kacicnik
15. 05. 2010 15.43
No ampak vsaj rekel je kaj, tudi to šteje, kajti Rupsi bi bil samo tiho in se bi neumno smejal.
p0mijek
15. 05. 2010 15.15
slovenija do celovca
User468589
15. 05. 2010 14.56
Če bi poznal vsebino arbitražnega sporazuma ter mednarodnopravna pravila in norme po katerih se bo odločalo, bi vedel, da v vsakem primeru mi NE MOREMO izgubiti niti centimetra Piranskega zaliva. Mejne črte teritorialnih voda sosednjih držav se določa tako, da se pogleda razčlenjenost obale, naselitev, pomen tega dela za regijo... Naša stran obale je gosto poseljena, ima izreden pomen za regijo ter zgodovino poselitve. Na hrvaški strani pa je neposeljeno območje brez prebivalstva in pomena. Že zaradi tega pripade nam celoten Piranski zaliv. Lp ------------------------ dele 15.05.201... 12:24 Kakšna Koroška, kašen Trst, še Piranski zaliv bomo zakockali, kje je Trst. Poleg tega je tu še pomembna razlika, ko smo izgubili Trst in Koroško smo bili v podrejenem položaju in o naši usodi so odločale velesile, danes pa o njej odločamo sami, dobesedno! 6.6. ne bo šel v zdogovino samo kot pomemben datum za Evropo in svet, ampak tudi za Slovenijo. Prihaja slovenski D Day
User401473
15. 05. 2010 12.24
Kakšna Koroška, kašen Trst, še Piranski zaliv bomo zakockali, kje je Trst. Poleg tega je tu še pomembna razlika, ko smo izgubili Trst in Koroško smo bili v podrejenem položaju in o naši usodi so odločale velesile, danes pa o njej odločamo sami, dobesedno! 6.6. ne bo šel v zdogovino samo kot pomemben datum za Evropo in svet, ampak tudi za Slovenijo. Prihaja slovenski D Day
User503479
15. 05. 2010 12.12
Hočemo Koroško nazaj! Ali pa vsaj Slovenski table in da bo za zmeraj poskrbljeno za manjšine. Enako velja za TRST!