Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je včeraj predstavila novo strategijo nacionalne varnosti. Pri tem je izpostavila razlike z administracijo Georgea Busha, med drugim z zavezo po kaznovanju teroristov v skladu z zakoni. Najpomembnejši element strategije sicer ostaja ameriško vodstvo v svetu, ohranja pa tudi možnost preventivnih vojn.
Po zakonu iz leta 1986 morajo ameriški predsedniki kongresu podati svojo strategijo nacionalne varnosti, kamor spada tudi zunanja politika. V 52 strani dolgi strategiji je predsednik Barack Obama dal poseben pomen tudi notranji politiki ZDA, kar je poleg spremenjenega tona tudi največja razlika z zadnjo strategijo Georgea Busha iz leta 2006.
Nacionalni dolg, ki je dosegel 13.000 milijard dolarjev, postaja po besedah Clintonove velika grožnja nacionalni varnosti in ameriškemu vodstvu v svetu. Brez zmanjšanja primanjkljajev in dolga bodo ZDA po njenih besedah izgubile vpliv. Krivdo za finančne težave je v glavnem naprtila Bushevi administraciji in davčnim olajšavam za bogate.
"Zdrava ekonomija je temelj nacionalne moči za soočanje z globalnimi izzivi," med drugim piše v strategiji, ki za razliko od Busheve vojno omenja "šele" v drugem odstavku in ne govori več o vojni z islamskimi skrajneži, ampak o vojni proti mreži sovraštva in nasilja.
Svetovalec za nacionalno varnost John Brennan je že v sredo pojasnil, da ZDA niso v vojni proti terorizmu, ker je terorizem pojem, in ne z islamskimi skrajneži, ker to teroristom daje večji pomen, kot si ga zaslužijo. "Smo v vojni proti Al Kaidi in podružnicam," je dejal Brennan.
Strategija priznava, da vseh napadov ne bo mogoče preprečiti, zato je potrebno utrditi odpornost Američanov ter sposobnost prilagajanja in okrevanja. Ponavlja se Obamova obljuba o zaprtju taborišča za teroristične osumljence Guantanamo na Kubi, vendar brez datumov. Strategija pa se od Busheve razlikuje tudi po tem, da se zavezuje h kaznovanju teroristov v skladu z zakoni in ustavnimi procesi.
Diplomacija je sicer postavljena na prvo mesto pri reševanju sporov, vendar si tudi Obamova strategija pridržuje pravico do preventivnih vojn. ZDA ostajajo edina država na svetu, ki lahko uporabijo in ohranijo velike vojaške operacije na velike razdalje, vendar strategija priznava, da brez zaveznikov in drugih načinov urejanja problemov to ne bo dovolj.
Strategija izraža podporo trajni integraciji Izraela v Bližnji vzhod, obenem pa poudarja pomen nadaljnjega razvoja in utrjevanja odnosov z arabskimi zaveznicami, kot so Egipt, Saudska Arabija, Jordanija in druge. Tako kot Busheva strategija tudi Obamova opozarja na pomen sodelovanja z mednarodnimi ustanovami, čeprav "niso popolne".
V delu, ki govori o Evropi, strategija poudarja, da ostajajo odnosi z evropskimi zaveznicami temelj ameriškega sodelovanja s svetom. Zveza Nato je opredeljena kot najpomembnejše varnostno zavezništvo v današnjem svetu. ZDA pričakujejo, da bodo z novim strateškim konceptom zavezništva prišli do potrebnih reform za soočanje z izzivi 21. stoletja.
Zveza Nato bo še naprej temelj evropske varnosti in ZDA ostajajo zavezane 5. členu Severnoatlantske pogodbe, ki je temelj kolektivne varnosti. Strategija tudi poudarja, da bodo ZDA še naprej zavezane napredovanju stabilnosti in demokracije na Balkanu ter reševanju konfliktov na Kavkazu in Cipru. Prav tako bodo pomagale državam vzhodne Evrope pri končanju demokratičnih tranzicij.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.