Današnja slovesnost je potekala v južnokorejskem delu blizu razmejitvene črte po 38. vzporedniku, ki ločuje obe Koreji. Na severnokorejski strani ni bilo zaznati večjih aktivnosti, razen stražarjev, medtem ko so si vojni veterani na južnokorejski strani ogledovali vojaško postojanko na mejni črti in se fotografirali.
Severna Koreja je 50. obletnico premirja minuli teden prav tako zaznamovala s proslavami, saj je to vojno vedno označevala kot zmagovito za komunistične sile. V središču Pjongjanga so bile tako razobešene rdeče zastave, ki so spominjale na zmago.
Načelnik generalštaba severnokorejske vojske Kim Yong Chun je ob obletnici v soboto ZDA opozoril, da bodo doživele "žalosten poraz", če si bodo upale napasti Severno Korejo. "Če si militantna skupina v Ameriki in njeni privrženci upajo začeti vojno kljub našim opozorilom, jih bomo zdrobili brez milosti in doživeli bodo veliko hujši poraz od tistega med korejsko vojno," je dejal Kim. Severna Koreja pa naj bi tudi zagrozila, da bo izvedla jedrski preizkus, če ZDA ne bodo dale pozitivnega odgovora v pogovorih za rešitev spora glede severnokorejskega jedrskega programa, je v soboto poročal japonski časnik Asahi Šimbun, ki pa vira ni navedel.
50. obletnice premirja, s katerim se je končala korejska vojna, so se spomnili tudi v ZDA, ki so v njej sodelovale na stani Južne Koreje. Ameriški podpredsednik Dick Cheney je v soboto položil cvetje k spomeniku neznanega junaka na državnem pokopališču v Arlingtonu. Dogodka se je udeležilo tudi več vojnih veteranov z družinami, ki so kasneje pripravili spominsko slovesnost za mrtve in pogrešane iz vojne.
S premirjem, ki sta ga 27. julija 1953 v Panmunjonu podpisala generalpodpokovnik William Harrison v imenu enot Združenih narodov in general Nam Il v imenu Severne Koreje, so se končali spopadi, ki so trajali tri leta in zahtevali kakih pet milijonov življenj, pogrešanih ali ranjenih. Vpletene strani so se v tem času dve leti pogajale o premirju, prizadevanja za sklenitev mirovne pogodbe, ki bi prinesla dokončno mirno rešitev, pa so leta 1954 v Ženevi propadla.
Koreji sta tako formalno še vedno v vojni, čeprav do novih spopadov med njima ni prišlo, je pa za napetosti in grožnjo miru na Korejskem polotoku v zadnjem letu poskrbela Severna Koreja s svojim spornim jedrskim programom. Kriza je izbruhnila oktobra lani, ko je Pjongjang priznal, da je razvijal tajni jedrski program in s tem kršil sporazum z ZDA iz leta 1994. Washington in njegovi zavezniki so zaradi tega začasno ustavili dobavo nafte Severni Koreji, ki pa je v odgovor izgnala inšpektorje Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) ter odstopila od sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Severna Koreja je nato maja letos sporočila, da se zaradi sovražne politike ZDA do Pjongjanga odpoveduje dogovoru z Južno Korejo iz leta 1992 o Korejskem polotoku brez jedrskega orožja. ZDA se za rešitev vprašanja zavzemajo za večstranske pogovore, na katerih bi poleg obeh Korej in ZDA sodelovali še Japonska in Kitajska, morda pa tudi Rusija. Severna Koreja pa vztraja, da se mora spor rešiti neposredno med Severno Korejo in ZDA.
