50 let pokola v My Lai - najprej velika zmaga, nato simbol divjanja ameriške vojske

Pred 50 let so ameriški vojaki v Vietnamu v vasicah s skupnim imenom My Lai pobili po različnih podatkih od 300 do 500 neoboroženih civilistov, moških, žensk, otrok in starcev, kar so Američani najprej prikazali kot veliko zmago proti komunističnim upornikom Vietkonga.

Resnico o pokolu je ameriška javnost izvedela šele novembra 1969, ko je zgodbo objavil novinar Seymour Hersh. Postopek proti odgovornim se je sicer začel nekoliko prej, vendar se je podobno kot v primerih zlorab v iraškem zaporu Abu Graib leta 2003 kaznovanje ustavilo pri navadnih vojakih in nižjih častnikih.

Poročnik voda čete Charlie v 11. brigadi 23. divizije po imenu Americal, William Calley je bil septembra 1969 obtožen umora in ob koncu procesa obsojen na dosmrtno ječo. Za zapahi je nato preživel le štiri leta in pol, nakar so ga pomilostili in posvetil se je karieri zavarovalniškega agenta.

Poveljstvo ameriških sil v Vietnamu je po odmevni ofenzivi sil severnega Vietnama in gverilcev Vietkonga v južnem Vietnamu na praznik novega leta Tet dobilo obveščevalne informacije, da se je večja skupina borcev Vietkonga zatekla v vasice okrožja Son My, ki so jih poimenovali s skupnim imenom My Lai.

Vojaki čete Charlie so od častnikov dobili navodilo, naj uničijo vse. Vojaška operacija se je začela s topniškim obstreljevanjem in helikopterskimi napadi, nakar je nastopila pehota in sprožila morilsko divjanje.

Ameriški vojaki so streljali vsenaokrog, pobijali preplašene otroke, posiljevali in ubijali ženske, pometali skupine ljudi v jarke in ji pokosili z avtomatskim orožjem, pretepli nemočne do smrti s puškinimi kopiti, mnoge pa so tudi pokončali z bajoneti in noži.

Po koncu morilskega divjanja je ameriška vojska navedla, da so v uspešni operaciji proti komunistom pobili 128 oboroženih upornikov, pri tem pa nenamerno tudi 22 civilistov. Na prizorišču pokola danes stoji spomenik s 504 imeni žrtev, starih od dveh do 80 let, medtem ko ameriška vojska priznava 347 žrtev.

Poročnik Calley je na sojenju trdil, da mu je poveljnik čete, kapetan Ernest Medina naravnost ukazal, naj njegovi vojaki pobijejo vse, kar se premika. Medina je bil sicer obtožen, vendar oproščen, kot tudi vsi ostali višji častniki. Poveljnik ameriških sil v Vietnamu, general William Westmoreland je sodelujoče v operaciji posebej pohvalil.

Uradni Washington je želel zgodbo potlačiti

Novica je prišla v javnost zaradi prizadevanj vietnamskega veterana Rona Ridenhoura, ki je slišal podrobnosti od svojih nekdanjih kolegov iz čete Charlie in začel pisati pisma predsedniku Richardu Nixonu, članom kongresa in v Pentagon, pri čemer je naletel na zid molka. Uradni Washington je želel zgodbo potlačiti, vendar je bilo preveč prič in materialnih dokazov, med drugim fotografije pobitih otrok in žensk.

Nixon je kljub vsemu dovolil, da so Calleyja pred obsodbo izpustili na prostost, pa tudi v zaporu je obdržal različne privilegije, kot so redni nenadzorovani obiski njegovega dekleta. Septembra 1969 se je začel sodni postopek proti Calleyju in okrog 20 drugim vojakom, Ridenhour pa je svojo zgodbo povedal novinarju Hershau. Objava je novembra še bolj razdelila ameriško javnost in povzročila svetovno zgražanje.

Američani so z uradnimi preiskavami nato izvedeli tudi resnico o stanju ameriških sil v Vietnamu - da je morala izjemno nizka, prav tako disciplina in vodstvo. Vojna se je sicer nadaljevala vse do leta 1975, ko so se zadnji Američani umaknili s strehe veleposlaništva v Saigonu, današnjem Hošiminhu.

Američani so se delno oprali krivde za pokol v My Laiju šele leta 1998, ko so trije vojaki, ki so skušali ustaviti divjanje svojih tovarišev v My Laiju ter rešili nekaj otrok, žensk in starcev pred pokolom, dobili visoka vojaška odlikovanja.