Ustvarili pekel na Zemlji

Kitajske oblasti so pred politično občutljivo obletnico močno poostrile varnostne ukrepe in tako rekoč zaprle dostop do himalajske pokrajine.

Kitajsko vodstvo si namreč na vse kriplje prizadeva preprečiti proteste tibetanskih menihov po lanskih nasilnih nemirih, ki so kitajske oblasti spravili v neprijeten položaj pred olimpijskimi igrami v Pekingu. Dalajlama naj bi svoje privržence sicer danes nagovoril v indijski Dharmsali, kjer se je že zbralo več tisoč Tibetancev z vsega sveta. Dalajlama naj bi se pri tem zavzel za širšo avtonomijo Tibetancev, opozoril pa naj bi tudi na težke čase, ki so jih ti preživljali.

Tibetanci v izgnanstvu so zborovanja po vsem svetu sicer začeli že v ponedeljek, dalajlama pa je svoje privržence pred tem pozval, naj se za svoje pravice še naprej borijo z nenasilnimi sredstvi. Ob tem je Kitajsko opozoril, da bi povečanje represije lahko sprožilo nove nemire.
Med tibetanskim uporom proti kitajski nadvladi natanko pred 50 leti je bilo po navedbah tibetanskih izgnancev ubitih več kot 80.000 ljudi. Lanski nemiri ob obletnici so močno ujezili kitajske voditelje, saj je Tibet postal glavna tema zahodnih voditeljev v stikih s Pekingom.

Kitajska vztraja, da je njena zasedba Tibeta odpravila budistično teokracijo, ki je zasužnjevala vse prebivalce pokrajine razen budistične elite, navadnim Tibetancem pa omogočila politično avtonomijo. 28. marca bodo tudi prvič praznovali dan spomina na osvoboditev sužnjev, ki so ga uvedli januarja.

Prinesli pekel na Zemlji

Tibetanski duhovni vodja je v svojem govoru ob 50. obletnici neuspešne vstaje Tibetancev proti kitajski nadvladi napadel Kitajsko in jo obtožil, da je prinesla v minulega pol stoletja v njegovo domovino pekel na Zemlji. Za himalajsko regijo je dalajlama od Pekinga vnovič zahteval legitimno in pomembno avtonomijo.

Kot je ocenil, neodvisnost Tibeta od Kitajske ni pravi odgovor, ampak je rešitev v resnični avtonomiji regije. "Tibetanci si prizadevamo za legitimno in pomembno avtonomijo, ureditev, ki bi Tibetancem omogočila življenje v okviru Ljudske republike Kitajske," je dejal. Obe strani morata delati za skupno dobro, je še poudaril in se zavzel za srednjo pot, obenem pa izrazil prepričanje, da "bo pravica tibetanskega cilja prevladala, če bomo vztrajali na poti resnice in nenasilja".

Ozračje strahu

Kitajske oblasti je dalajlama v govoru v indijski Dharmsali, ki so ga lahko preko spleta v živo spremljali njegovi privrženci po vsem svetu, obtožil, da so s pobojem na sto tisoče Tibetancev in uničenjem na tisoče templjev v Tibetu v minulih 50 letih ustvarile ozračje nenehnega strahu. Ob tem se je spomnil na vse, ki so umrli po neuspešni vstaji leta 1959, vključno z žrtvami lanskih nemirov – po tibetanskih navedbah jih je bilo okoli 200, ki so se začeli kot mirni protesti budističnih menihov v Lhasi.

"Celo danes živijo Tibetanci v Tibetu v nenehnem strahu, kitajske oblasti pa so do njih stalno sumničave." Tibetanska religija, kultura, jezik in identiteta se "bližajo izumrtju", kitajski razvoj uničuje tibetansko okolje in način življenja, je še dejal duhovni vodja. Kitajski je pred množico približno 2000 privržencev v Dharmsali tudi očital, da je prinesla v njegovo domovino "neizrekljivo trpljenje in uničenje" ter tamkajšnje prebivalce pahnila v "pekel na Zemlji".

Na nenavadno ostre besede dalajlame se je že odzval uradni Peking, ki jih je označil kot "laži" in vztrajal, da je bil Tibet pod Kitajsko deležen temeljitih demokratičnih reform. "Ne bom se odzival na laži dalajlame," je novinarjem dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Ma Zhaoxu, nato pa začel dolg monolog v obrambo kitajski 58-letni nadvladi nad Tibetom. "Dalajlamova klika meša resnično z napačnim. Širijo govorice. Demokratične reforme (pod kitajsko nadvlado) so najširše in najglobje reforme v zgodovini Tibeta," je dejal Ma.

Po svetu protesti

Ob obletnici protikitajskega upora na Tibetu so danes po vsem svetu potekali protesti Tibetancev v izgnanstvu in njihovih podpornikov. Na Češkem, ki trenutno predseduje EU, so tibetansko zastavo izobesili na poslopje parlamenta in najmanj dveh ministrstev v Pragi ter na številne druge javne zgradbe po državi.

Na ulicah švicarskega Berna se je zbralo več kot 1000 ljudi, ki so se odpravili proti kitajskemu veleposlaništvu. Tudi v Švici so tibetanske zastave obesili na najmanj 120 mestnih hiš in drugih javnih zgradb. V Avstriji so zastave izobesili na 190 občinskih zgradb. V Haagu se je proti kitajskemu veleposlaništvu podalo okoli 250 protestnikov.

Pred kitajskim veleposlaništvom v avstralski Canberri, kjer se je zbralo okoli 150 ljudi, so se vneli spopadi s policijo. Skupina približno desetih protestnikov je namreč želela predreti varnostni obroč okoli veleposlaništva. Policija je aretirala štiri osebe. V Washingtonu so se protestniki s tibetanskimi zastavami zbrali pred Belo hišo in kitajskim veleposlaništvom. Ameriški kongres naj bi sicer danes razpravljal o predlogu resolucije v podporo Tibetu.