Barroso: Lizbonska pogodba ni mrtva

Večina Ircev je na referendumu glasovala proti Lizbonski pogodbi. Uradni izidi referenduma so pokazali, da je kar 53,4 odstotka volivcev proti novi, reformni pogodbi EU, za pa 46,6 odstotka. Volilna udeležba je bila 53,13-odstotna. Najbolj odločno so jo zavrnili na podeželju in v okrožjih, kjer prevladuje delavski razred.

Irski NE je komentiral komisar iz Irske Charlie McCreevy, ki je v Barrosovi komisiji pristojen za notranji trg in storitve. Povedal je, da bo izid tega referenduma neizogibno sprožil val razočaranja po EU. "Nekateri ne bodo razumeli in bodo mislili, da smo pozabili na vse koristi, ki jih je Irska požela zaradi članstva v EU," je opozoril. "Toda to je napačno tolmačenje," je zatrdil. "Nikakor ne dvomim, da si velika večina Ircev želi biti popolnoma vpeta v EU. Ta referendum ni glasovanje proti EU, temveč gre za nešteto drugih vprašanj. Prav tako ne smemo pozabiti, da Irska ni edina, ki ne zmore zagotoviti ljudske potrditve Lizbonske pogodbe," je opozoril. "To je nekaj, kar bi politiki morali razumeti kot lekcijo, ki se je je treba naučiti," je nadaljeval komisar. "Le tako EU ne bo zastala zaradi današnjega izida. Veliko nujnih izzivov je, s katerimi se moramo skupaj spopasti, ne najmanj pomembni so visoke cene hrane in goriv, finančna nestabilnost in rastoča brezposelnost," je še poudaril komisar McCreevy.

Irska je edina članica EU, kjer o Lizbonski pogodbi odločajo na referendumu. Da bi dokument lahko stopil v veljavo, kot je načrtovano, pa ga morajo do konca letošnjega leta ratificirati vse članice Unije. Če Lizbonska pogodba ne bo ratificirana, bo še naprej avtomatično ostala v veljavi Pogodba iz Nice, kljub temu da danes, ko ima EU kar 27 držav članic, velja za neučinkovito in zastarelo.

Janša obžaluje negativen izid

Predsednik Evropskega sveta, slovenski premier Janez Janša, globoko obžaluje negativen izid referenduma o Lizbonski pogodbi na Irskem, so sporočili iz slovenskega predsedstva EU. Premier Janša naj bi sicer o izidu, ki za zdaj še vedno ni uraden, podal tudi izjavo za javnost. "Danes smo izvedeli za izid referenduma o Lizbonski pogodbi na Irskem. Slovensko predsedstvo Sveta Evropske unije ta izid globoko obžaluje. Kljub temu spoštujemo demokratično voljo irskih volivcev," je zapisano v izjavi Janše, ki jo je posredovalo slovensko predsedstvo.

"Prihodnji teden se bodo voditelji držav in vlad držav članic Evropske unije sestali na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju. Irskega predsednika vlade bom prosil, naj pojasni razloge, zakaj so Irci pogodbo zavrnili. O razmerah se bomo pogovorili in poiskali načine, kako naprej," še piše v izjavi za javnost. "Lizbonsko pogodbo sta ratificirali že dve tretjini držav članic Evropske unije. Pogodba je nujno potrebna, zato da bi bila Evropa bolj učinkovita, bolj demokratična in bolj pregledna," je še poudarilo slovensko predsedstvo EU.

Barroso: Pogodba ni mrtva

Referendumski NE na Irskem ni rešil problemov, ki naj bi jih rešila Lizbonska pogodba, je v odzivu na izid referenduma na Irskem v Bruslju poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Ratifikacijski proces sestavlja 27 nacionalnih procesov, osemnajst držav je pogodbo že potrdilo, in ratifikacija naj se nadaljuje, je pozval. "Irska vlada in vlade drugih držav članic bodo sedaj morale oceniti, kaj ta izid pomeni za proces. Pogodbo je podpisalo vseh 27 držav članic, zato so skupaj odgovorne za soočanje s situacijo. Evropski svet se sestane naslednji teden in to je priložnost za sprejetje skupnih odločitev," je povedal Barroso. "Pogodba ni mrtva, pogodba je živa in najti moramo rešitev," je poudaril. "Pravkar sem govoril s predsednikom irske vlade Brianom Cowenom, ki je jasno povedal, da to glasovanje ni glasovanje proti EU," je poudaril predsednik komisije. Obe strani, zagovorniki in nasprotniki Lizbonske pogodbe, so poudarjali prednosti članstva Irske v EU, je pojasnil in izrazil prepričanje, da Irska ostaja predana evropskemu projektu.

Velika Britanija bo kljub irskemu NE nadaljevala postopek ratifikacije Lizbonske pogodbe, je zagotovil britanski zunanji minister David Miliband. "Prav je, da nadaljujemo lastni proces," je dejal.

'Glas proti, ker pogodbe ne razumem'

Številni irski volivci so priznali, da ne vedo, kaj Lizbonska pogodba sploh pomeni. In prav to naj bi bil eden od razlogov, da jo zavračajo. "Glasoval bom proti, ker tega ne razumem najbolje,“ je nekdo dejal, preden je oddal svoj glas.

Tabor nasprotnikov se je v zadnjih treh tednih podvojil. Kot kaže, Irci niso verjeli politikom, ki so jim zatrjevali, da pogodba varuje irske gospodarske interese in njihove službe.

Presenetili tudi stavnico

Vodilna irska stavnica se je zaradi irskega "ne" znašla v težavah. Že takoj po zaprtju volišč je namreč začela izplačevati dobitke tistim, ki so stavili, da bodo Irci podprli reformno pogodbo EU. "Če smo se zašili, pa naj bo. Imamo dolgo zgodovino zgodnjih izplačil. To bi bila naša prva napaka. Doslej smo bili vedno točni," je povedal predstavnik družbe Ken Robertson. Zaradi odločitve o predčasnem izplačevanju dobitkov bi lahko družba utrpela 180 tisoč evrov izgube.

Lizbonska pogodba

Lizbonska pogodba krepi moč evropskega parlamenta. Evropski svet, ki mu trenutno predseduje Slovenija, bi dobil predsednika z dvoinpolletnim mandatom. Imenovali naj bi tudi nekakšnega evropskega zunanjega ministra – visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko. Evropskih komisarjev bi bilo manj. Milijon državljanov iz več držav članic bi lahko z državljansko pobudo pozvalo Evropsko komisijo, naj pripravi nove predloge, države pa bi lahko prvič formalno končale članstvo v EU. Več o Lizbonski pogodbi ...

Lizbonska pogodba je naslednica ustavne pogodbe, ki so jo leta 2005 na referendumih zavrnili Francozi in Nizozemci ter s tem Unijo pahnili v globoko krizo. Zaradi nevarnosti ljudskega glasovanja so se vse članice, razen Irske, ki jo k referendumu zavezuje ustava, odločile, da novi dokument EU ratificirajo po parlamentarni poti.