Tujina

Bi živeli tukaj? 3000 stopinj, veter 7000 km/h, divja svetloba in steklen dež

Washington, 12. 08. 2013 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Že res, da zna Zemlja postreči z nepredvidljivim vremenom, a v primerjavi z razmerami na nekaterih drugih planetih vremenski fenomeni na Zemlji skoraj niso vredni omembe.

Vročinski valovi, deževna obdobja, potresi, vulkani, ki v zrak puhajo dim ... Vse to je mogoče videti na Zemlji, a če mislite, da naš planet ponuja nenavadne pogoje, pomislite še enkrat, pravijo znanstveniki, ki so izbrskali deset planetov s tako neugodnim "vremenom", da so vremenske nevšečnosti na Zemlji videti kot lahna poletna sapica.

Pehod Venere prek Sonca - 2
Pehod Venere prek Sonca - 2 FOTO: NASA
1. Venera

Še malo pred 20. stoletjem so bili znanstveniki prepričani, da bi bilo na tem planetu mogoče živeti. Namesto tega fizik Steve Tufte pravi, da je to "pekel, o katerem je pisal Dante". Planet ima največ vulkanov v našem sončnem sistemu, večino površja pokriva lava, povprečna temperatura pa je okoli 450 stopinj Celzija. Za piko na i 96 odstotkov atmosfere planeta sestavlja ogljikov dioksid.

Neugodni planeti - 7
Neugodni planeti - 7 FOTO: NASA
2. COROT-7b

Najbrž bo dovolj podatek, da na tem planetu namesto dežja dežuje kamenje, pravijo znanstveniki. Dodajo, da je na planetu, ki je 1,5-krat večji od Zemlje in od nje oddaljen 489 svetlobnih let, povprečna temperatura okoli 2500 stopinj. Površje večinoma pokrivajo lava in vulkani.

Neugodni planeti - 4
Neugodni planeti - 4 FOTO: NASA
3. TrES-2b

Gre za planet, ki je od Zemlje oddaljen 750 svetlobnih let. O njem ni veliko znanega, le to, da je najtemnejši doslej znan planet. Vzrok teme ni znan, znanstveniki med možnimi vzroki naštevajo pomanjkanje oblakov, ko odbijajo svetlobo ali prisotnost kemikalij, ki v atmosferi vpijajo svetlobo. Čeprav je temno, pa ni mrzlo. Povprečna temperatura je okoli 980 stopinj Celzija.

Neugodni planeti - 2
Neugodni planeti - 2 FOTO: NASA
4. WASP-12b

Temu so "šteti dnevi". Do njegovega konca res še manjka nekaj milijonov let, gre za eksoplanet, ki ga zvezda, okoli katere kroži, počasi, a vztrajno srka vase. WASP-12b, ki je od Zemlje oddaljen 867 svetlobnih let, je izjemno vroč, saj je od svoje zvezde oddaljen manj kot dva milijona kilometrov (razdalja med Zemljo in Soncem je 150 milijonov kilometrov), da jo obkroži, pa potrebuje le 25 ur. Povprečna temperatura na WASP-12 je okoli 2500 stopinj Celzija. Zaradi velike bližine se planet ne le močno segreva, ampak tudi napihuje, močna gravitacija zvezde deformira, zaradi česar je podoben žogi za ragbi.

Kepler-16b - 3
Kepler-16b - 3 FOTO: Reuters
5. Kepler-16b

Če bi bilo tam mogoče živeti, bi lahko opazovali dvojni sončni zahod. A kaj, ko sta sonci precej manjši in hladnejši od našega, zaradi česar je na planetu izjemen mraz. Povprečna temperatura se giblje med -73 in -101 stopinje Celzija. Planet je od svojih sonc oddaljen 105 milijonov kilometrov, za pot okrog njiju pa potrebuje 229 dni.

Neugodni planeti - 6
Neugodni planeti - 6 FOTO: NASA
6. Kepler -10b

Le ena noč in na tem planetu bi se zbudili leto starejši. Za pot po tiru okoli svoje zvezde namreč potrebuje le 20 ur. Od našega sončnega sistema je Kepler-10b oddaljen 560 svetlobnih let, po ocenah Nasinih strokovnjakov pa naj bi bila dnevna temperatura okoli 1370 stopinj Celzija. Keplerjeva zvezda je starejša od našega Sonca. Njena starost je ocenjena na 11,9 milijarde let, medtem ko je naše osončje staro 4,5 milijarde let.

Neugodni planeti - 1
Neugodni planeti - 1 FOTO: NASA
7. CFBDSIR2149

Gre za brezdomni planet brez kakršnih koli gravitacijskih vezi. Star je med 50 in 120 milijonov let in ima temperaturo okrog 400 stopinj Celzija. Predvidevajo, da je bil osamljeni planet izvržen iz širše skupine v času svojega nastajanja.

8. Kepler 7-b

Eksoplaneta se je prijel tudi vzdevek "stiroporast planet", saj je krogla vročega vodika in helija 1,5-krat večja od Jupitra, a tehta le polovico njegove mase. Ker je izjemno odbojen, ga znanstveniki primerjajo z "disko kroglo". A vendar si v tej diskoteki ne želite plesati, saj je peklensko vroče – okoli 2500 stopinj Celzija.

Neugodni planeti - 5
Neugodni planeti - 5 FOTO: NASA

9. HD 189733b

Eksoplanet je od nas oddaljen okoli 63 svetlobnih let, kar pomeni, da je skoraj "sosed", pa še na prvi pogled je precej podoben našemu planetu. A tukaj je tudi konec podobnosti. Povprečno naj bi bilo na planetu več kot 1000 stopinj Celzija, veter pa piha z nepredstavljivo hitrostjo več kot 7000 kilometrov na uro. Razmere so še slabše, ker tam namesto dežja dežuje steklo. Planet namreč ni moder zaradi vode oziroma oceanov kot Zemlja, ampak zaradi oblakov, ki vsebujejo silikatne delce. Ti na vročini kondenzirajo in tvorijo se majhne steklene kapljice. Planet je od svoje zvezde oddaljen le 4,7 milijona kilometrov, to pa je tako blizu, da je gravitacijsko povsem priklenjen nanjo. Ena stran je tako vedno osončena, druga pa vedno v temi. Temperaturna razlika med eno in drugo stranjo je kar 260 stopinj Celzija, to pa je tudi razlog za vedno prisoten močan veter.

10. Kepler - 13b

Če bi živeli tukaj, bi bilo precej podobno, kot če bi hodili po razbeljeni peči. Le da tukaj ni po čem hoditi, saj ni trdne površine. Plasti površja sestavljajo vroče plasti plina, temperatura pa je le malo pod 3000 stopinjami Celzija, kar Kepler-13b uvršča med najbolj vroče eksoplanete, kar so jih odkrili.
 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (131)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

srecnii
12. 08. 2013 23.00
+1
To so sama ugibanja, a glede na ta napredek v tehniki si sam upam reči, da so že v vesolju odkrili planet-e na katerih je mogoče živet in zagotovo tam tudi že živijo.
cucjetina
12. 08. 2013 22.29
tuki je pa en velik problem tisti ki pišejo o teh stvareh namreč eno svetlobno leto 80%prebivalcev zemlje ne ve koliko je to in s tem strašite ljudi ali pač eni ki majo koristi od tega nagibanja kaj se gor izven zemljine atmosvere dogaja to so samo ugibanja ni se še rodil da bi to vedel ko bodo znansteviki na zemlji izračunali kdaj bo potres in kdaj bo mars poljubil zeljo potem lahko pišejo o vsem zdej so samo naglabljanja
A4`
12. 08. 2013 19.19
+1
pa saj tu pri nas ni nič kaj drugače ko je kriza...
I G N O R A N T
12. 08. 2013 18.45
+1
Ja seveda.Kje lahko kupim parcelo zelo me zanima.Ali rabim vizo mogoce za tja?
Morrick
12. 08. 2013 18.30
+1
takšno vpršanje lahko smo vi butalci z 24ur podate v naslovu...
revolt1
12. 08. 2013 17.53
ooo jzt bi lezalnik pivo in gol da dobim barvo
George Costanza
12. 08. 2013 17.43
+3
Bi živeli tukaj? Če bi imel razgled na lavo in mi nebi bilo treba plačevati davkov zakaj pa ne?
Götterdämmerung
12. 08. 2013 17.11
+3
Naredite mi to vesolje spet Slovensko, hahaha... ;)
Götterdämmerung
12. 08. 2013 16.58
+4
Kako sploh kaj nastane v popolni praznini? Kvantni delci kot taki ne obstajajo, nimajo nobene materialne forme, da bi se lahko spajali in tvorili neko materijo. So nekaj med energetskim potencialom in neko stabilno formo, v določenih pogojih so lahko eno ali drugo, kar mi potem zaznavamo kot nekaj v nečem, kar se premika v na videz praznem prostoru. Realnost oziroma vesolje je pač tako, da to lahko, tudi nič drugega za nas ne obstaja oziroma nihče ni še videl nič drugega, zgolj iz omejenih eksperimentov se zavedamo, da je tako. Omejeno je tudi naše razmišljanje, z umom smo sicer presegli omejitve človeških čutil, nismo pa zato izgubili bistva tega, kar je človek, povsod okoli sebe iščemo nekaj, kar lahko končno razumemo, ne glede na znanost in tehnologijo. Verjetno obstaja bistvena razlika med gravitacijo in pospeškom, da se snovi mešajo med sabo v zvezde in planete in neka pravila, kdaj lahko nastane eno in drugo. Sicer bi lahko recimo obstajali sistemi, kjer bi bil le en planet, okoli katerega bi krožila številna sonca in podobno, ampak povsod v vesolju je obratno. V gravitacijskem "polju", padajo vsi predmeti enako hitro, pravokotno proti centru težišča, ker se vse premika in teče čas, vidimo ravne črte kot ukrivljene. Pospešek deluje nekoliko drugače, večja masa ima večjo vztrajnost, zato potrebuje več energije preden se premakne. Materija se ne združi skupaj kjerkoli, mogoče osončja iz okolja ustvarijo gravitacijsko polje, proti kateremu padajo vsi elementi enako, vendar najlažje atomi vodika, ker vsi bolj masivni delci čutijo več pospeška in se zato počasneje premikajo. Potem se v središču takega sistema nabere več snovi, iz katere lahko nastane fuzija, iz bolj stabilne materije pa nastanejo planeti, lune in ostala nebesna telesa. Gibanje velikih mas povzroča gravitacijska nihanja v praznem prostoru, nihče ne ve kako točno, ker gravitacijskih valkov še ni nihče videl, verjetno zato, ker je lahko prazen prostor hitrejši od svetlobe in lahko izmerimo le efekte, ki jih ima takšna mikrogravitacija na neko maso, pravo vprašanje pa je seveda, kaj sploh sili kvantne delčke, da zavzamejo neko materialno in stabilno formo, zakaj se kar naenkrat zavedajo, kje so bili trenutek prej. Mogoče sta čas in spomin veliko bolj povezana, kot si lahko mislimo, potem bi lahko rekli tudi, da se s svojo formo, celo vesolje zaveda samega sebe in obstaja kot tako zato, ker se mu zdi to bolje kot karkoli drugega. Zato so misli tako pomembne, v morju zavesti se nam ne zdijo nič posebnega, v popolni praznini, sredi ničesar so edina sila, ki pomeni vso razliko. Iz tega sem razvil alternativno teorijo nastanka življenja, mogoče ni bil Veliki pok ampak prva misel, ki se je zdela celi tedanji kvantni realnosti zanimiva, končno nekaj, kar so lahko ti brezumno enoumni delčki stvarnosti razumeli.
Götterdämmerung
12. 08. 2013 17.07
+1
Vesolje si predstavljamo kot zaključen prostor, v katerem je vse kar je, nič se v njem ne more pojaviti in nič ne more nikamor izginiti izven njega. Hawking pravi tudi, da nič ni bolj severno od severnega pola. To pomeni, da smo bili od nekdaj del celote in nikoli ne bomo nikamor izginili, meni se zdi to grozno prekletstvo in velika krivica, še sreča, da smo živi in lahko to komentiramo. Treba je nekaj storiti, nekdo naj ustvari vzdržno vesolje, tako kot se meni zdi lepo in prijazno, če že mora biti in se gremo.
Götterdämmerung
12. 08. 2013 17.12
+1
Če bomo preveč razmišljali, bo vesolju zmanjkalo prostora, kamor mora tiščati vse te naše brezupne in patetične misli.
JohannTheTerrible
12. 08. 2013 18.28
luckyss..
12. 08. 2013 18.31
+1
Preveč kompliciraš, dovolj je, da veš, da je big bang neumnost in da itak ne zaznavamo prave stvarnosti - že zaradi ogromne hitrosti s katero naj bi se širilo vesolje.......resnica je drugačna - upam, da jo kdo pozna...
Psemek_III
12. 08. 2013 16.32
+9
"Bi živeli tukaj? 3000 stopinj, veter 7000 km/h, divja svetloba in steklen dež" Očitno je pisec tega članka že obiskal ta kraj, saj mu je več kot očitno scvrlo možgane.
Dart Vejder
12. 08. 2013 16.19
+7
'Bi živeli tukaj? 3000 stopinj, veter 7000 km/h, divja svetloba in steklen dež' - ja, prec, baje misl Ryanair naslednje leto začet tja vozit.
jurecar2
12. 08. 2013 15.48
+6
ali bi ziveli tukaj. hmmm razmisljam ze 15min pa s nmorm odloct
Mastervoltek
12. 08. 2013 14.57
+12
Kako vprašanje je to? ????????????????????????????????????????????????????????????????????????? ???????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????
Götterdämmerung
12. 08. 2013 15.01
+1
Stare preproste zvezde umirajo, nastajajo nove in vse bolj kompleksne, mogoče želi vesolje ustvariti take zvezde, ki bodo učinkovito zatirale in preprečevale vsako možnost, da bi se na obližnjih planetih pojavilo inteligentno življenje.
Götterdämmerung
12. 08. 2013 15.02
Mogoče pa je tudi obratno, nikakor se ne morem navaditi, kako je treba pravilno ločevati vse te simetrije.
Götterdämmerung
12. 08. 2013 14.45
+1
Zanimivo se mi zdi, vesoljska praznina naj bi bila povsod enaka, sestava elementov je zelo podobna, največ je vodika, pa vendar so te drobne packe na inštrumentih videti povsem različne, z raznovrstnimi lastnostmi. Kako je to mogoče, zakaj ni vesolje povsod enako, kot postajajo enake človeške družbe na našem planetu, beton in asfalt, železo, steklo in plastika povsod kamor pogledaš ;)
Götterdämmerung
12. 08. 2013 14.53
Včasih je bil cel planet gozd, povsod so rasli lahko gorljivi materiali, zakaj ni cel naš planet zgorel, ob prvem požaru? Verjetno je del odgovora že razlog, zakaj sploh pride do požara, če so ga včasih zanetile strele, so ogenj kmalu zatem pogasile nevihte. Obstaja razlog, zakaj je na Zemlji dovolj kisika, narava tega ne bi dovolila, če ne bi znala ustaviti izgorevanja. Pravilo še vedno velja tudi v modernih civilizacijskih razmerah, požari se lahko širijo le do neke naravne barijere, potem jih zaustavi potoček, gola skala ali tlak vrtinčenega zraka, ki je nastal prav zaradi ognja. Mogoče bi morali tako gledati na vse te ekstremne vremenske razmere, ki veljajo po vesolju, zagotovo obstaja tudi nekaj, kar jih balansira čeprav tega (še) ne moremo videti s teleskopi, vesolje ni ustvarilo zvezd in planetov brez razloga, da bi kar v trenutku izginili oziroma bi jih razdejale nepredstavljive sile. In tudi, če bi, potem bi vesolje iz ostankov spet ustvarilo nove zvezde, zgleda vesolje nima take domišljije kot človeška vrsta.
Götterdämmerung
12. 08. 2013 14.55
+1
Če vesolje res zna poskrbeti samo zase, kaj je potem evolucija?
+9
Bi živeli tukaj? Kot da so pogoji idealni za življenje na teh planetih. Zakaj potem tako vprašanje, če je logično da na teh planetih ni življenja?
Götterdämmerung
12. 08. 2013 14.37
+6
Ne grem nikamor, kjer ne bom mogel spodobno lulat in kakat!
zzob
12. 08. 2013 18.25
+5
pri vetru 7000 km/h res moraš pazit, v katero smer lulaš.
DeBill
12. 08. 2013 14.15
Zbrisano, brez dvoma!
macro
12. 08. 2013 13.43
+2
Mateja2012
12. 08. 2013 13.24
+10
Le ena noč in na tem planetu bi se zbudili leto starejši. Za pot po tiru okoli svoje zvezde namreč potrebuje le 20 ur. ---- kaj ta navedba je smiselna sploh? mene je malo zmedla
Zorica Ašanin
12. 08. 2013 15.53
+3
logično. zemlja okoli sonca potrebuje 365 dni ...torej vsakih 365 dni praznuješ rojstni dan. tam pa bi pač vsak dan ker rabi okoli sonca le 20ur.
Goooooooool!!!
12. 08. 2013 12.41
+20
Bi živeli tukaj??? No to pa lahko samo tukaj prebereš