3000 prenočišč, darovalci krvi; čudovite zgodbe, ki jih je rodila groza napada v Bostonu

Kljub grozi, strahu, trem smrtnim žrtvam in številnim poškodovanim, od katerih bodo številni ostali tudi brez udov, saj je bomba vsebovala železne delce, namenjene povzročitvi čim več poškodb, je ob včerajšnji tragediji v ZDA na plan prišla tudi nesebična človeška plat.

Bostonske bolnišnice so se po bombnem napadu ob koncu bostonskega maratona napolnile ne le z ranjenimi, ampak tudi s krvodajalci. "Tekači, ki so komaj pretekli ciljno črto, so tekli naprej, vse do bolnišnice Massachusetts General, da bi darovali kri," je na Twitterju zapisala ameriška televizijska hiša NBC. Bilo jih je toliko, da je bolnišnica kasneje na Twitterju zapisala, da se zahvaljujejo vsem, a da imajo za zdaj dovolj krvi.

Med tiste, ki so pomagali, se je vključil tudi tehnološki gigant Google, ki je vzpostavil servis za iskanje udeležencev maratona, številni so namreč po eksplozijah zbegano iskali družinske člane, prijatelje in znance, a je bilo to v nepregledni in prestrašeni množici izjemno težko početje.

Poleg tega so pomagali širiti "oglasno tablo" z oglasi tistih, ki so nesebično odprli svoje domove in udeležencem maratona, ki so prišli iz vseh delov ZDA in tudi sveta, ponudili prenočišče. "Na voljo imam kavč in dve čivavi, ki vas bosta vzljubili. Moje stanovanje je odprto vsakemu, ki potrebuje prenočišče," je v oglasu zapisala Kristin Corona. "Imamo sobo z dvema dvojnima posteljama in še eno dvojno posteljo v sinovi sobi. Živimo ob liniji avtobusa številka 39. Dobrodošli," je zapisal nekdo drug. Spet tretji je dodal: "Lahko vas z avtomobilom kam zapeljem ali ponudim prenočišče osebi ali paru." V slabih dveh urah se je nabralo 3000 takšnih ponudb.

Številne bostonske restavracije in lokali so izobesili napis "plačajte samo, če zmorete" in tako poskrbele, da so številni prestrašeni tekači prišli do krepčilnega napitka ali toplega obroka.

Številne pohvale pa so si tudi tokrat prislužili reševalci, gasilci in policisti. "Pravkar videl policista, ki je na varno odpeljal žensko na vozičku. Takoj se je vrnil v množico in pomagal naprej," je moža v modrem pohvalil nekdo na Twitterju.

Poleg tistih, ki so bili na prizorišču po službeni dolžnosti ali ker so prostovoljci v kateri od organizacij za pomoč, pa so se na ulice odpravili pomagat tudi "navadni" ljudje. Prinašali so odeje, hrano, pijačo in tolažilne besede.

Zgodbe o nesebični pomoči so se dotaknile tudi komika Pattona Oswalda, ki je zapisal: "Ko se je zgodil 11. september, sem mislil, da je to najnižja točka, ki jo je doseglo človeštvo. Motil sem se. Ne vem, ali bo v ozadju tega napada en izrodek ali skupina psihopatov. Vem pa, da čeprav jih bo sto, je to še vedno le delček odstotka človeštva. Zato vedno, ko opazite nasilje, sovraštvo, strah in ignoranco, poglejte te ljudi v oči in se spomnite, da jih dobri v številčnosti vedno premagajo. In ozrite se po množici za tistimi, ki pomagajo. Vedno boste našli ljudi, ki pomagajo."