Od tedaj pa vse do danes še vedno ni povsem jasno, kaj se je dogajalo tisto nedeljo.
30. januarja leta 1972 so namreč britanski vojaki streljali na več tisoč katoliških protestnikov, ki so pod vodstvom Severnoirskega združenja za državljanske pravice mirno protestirali proti slabemu ravnanju z zaporniki, in pri tem ubili 14 neoboroženih civilistov. Kljub slabemu vremenu se je ob spomeniku na prizorišču dogodka v mestnem predelu Bogside danes zbralo kakih 3000 ljudi, med njimi tudi svojci žrtev.
Združenje Krvava Nedelja od danes do nedelje, ko se bodo slovesnosti končale s simboličnim mimohodom, organizira različne konference, razprave, koncerte in gledališke predstave, s katerimi se bodo spomnili tega krvavega dogodka. Organizatorji v nedeljo pričakujejo več deset tisoč ljudi, ki se bodo sprehodili po poti protesta iz leta 1972.
30 let po dogodku še vedno ni jasno, kdo je dal ukaz za streljanje, kdo je izstrelil prvi naboj in še mnogo drugega. V prvi vladni preiskavi, ki so jo izvedli še istega leta, so bili oprani krivde vsi vojaki in častniki, ker naj bi streljali v samoobrambi, in sicer kljub pričevanjem očividcev, da protestniki niso bili oboroženi in kljub dejstvu, da na kraju dogodka med protestniki niso našli orožja. Britanski minister za Severno Irsko John Reid je danes dejal, da je po 30 letih zelo pomembno, da resnica pride na dan.
Svojci žrtev so po tej preiskavi vztrajno zahtevali novo preiskavo, ki jo je britanski premier Tony Blair leta 1998 tudi sprožil, vodi pa jo sodnik Mark Saville. Doslej je v preiskavi, ki naj bi jo končali do leta 2004, nastopilo že več kot 400 prič, poleti pa naj bi začeli zasliševati tudi vojake, ki so sodelovali v streljanju, zato se bodo trije sodniki, ki sodelujejo v preiskavi, do poletja premestili na Otok. Doslej so namreč preiskavo izvajali v Londonderryju, pričali pa so predvsem svojci žrtev, udeleženci protesta, novinarji idr. Stroški triletne preiskave so doslej dosegli že sto milijonov evrov.