Tito je po dolgi in hudi bolezni umrl v ljubljanskem Kliničnem centru 4. maja 1980, tri dni pred 88. rojstnim dnevom. Na zadnji poti od Ljubljane do Beograda, kamor so krsto odpeljali s Titovim modrim vlakom, se je zbrala nepregledna množica objokanih ljudi.
Pokopali so ga blizu njegove rezidence v elitnem delu srbske prestolnice Dedinje. Njegovega pogreba 8. maja 1980 v Beogradu se je udeležilo 209 delegacij iz 127 držav.
Kljub Titovemu avtoritarnemu in razsipniškemu slogu vladanja je Zahod cenil njegovo vodenje narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno in v času hladne vojne upor proti Stalinu v informbirojevskemu sporu Jugoslavije s Sovjetsko zvezo.
V Sloveniji na Tita ne spominja veliko
Po
razpadu Jugoslavije in vzponu nacionalizma na tleh bivše države je bil nekdanji
maršal tarča številnih kritik. Večino mest in ulic, ki so nosili njegovo ime,
so preimenovali, slike, kipi, njegove limuzine so končali v muzejih in zasebnih
zbirkah. Edini kip maršala v Sloveniji, ki je ostal na svojem prvotnem mestu,
stoji v nekdaj Titovem, danes pa samo Velenju. V nekdaj kraljevi in potem
Titovi rezidenci na Bledu ni sledu o Titu, prav tako ne v sedmem nadstropju
kliničnega centra, kjer je umrl. Kljub temu se Tito spet pojavlja na lestvicah
največjih osebnosti, ki so zaznamovale 20. stoletje.
Mnogi nanj še niso pozabili
Na Titovo smrt so se s položitvijo cvetja in prižiganjem sveč pred
spomenikom maršala spomnili tudi v Kumrovcu na Hrvaškem, Titovem rojstnem
kraju. Predsednik hrvaške Zveze protifašističnih borcev (SAB) Krešimir Piškulič
je ob spomeniku, ki je bil lani poškodovan ob podtaknjeni eksploziji, dejal, da
se "spomeniki lahko rušijo, ne more pa se zrušiti delo našega tovariša
Tita".
V Srbiji so 25-letnico smrti Josipa Broza Tita obeležili na različne načine. Uradnih shodov sicer ni bilo, je pa srbska prestolnica spet postala središče pozornosti. Tita so namreč pokopali v beograjski elitni četrti Dedinje, v Hiši cvetja, ki so jo na današnji dan ponovno množično obiskali ljudje iz vseh krajev nekdanje Jugoslavije.
Kot so poročali srbski mediji, so cvetje na grob Tita danes najprej položili svojci, vendar tokrat prvič po letu 1981 med njimi ni bilo njegove soproge Jovanke. Predstavnica Muzeja zgodovine Jugoslavije Svetlana Ognjenovič je povedala, da prihajajo v Hišo cvetja predstavniki borčevskih organizacij in turisti iz vseh nekdanjih jugoslovanskih republik ter da imajo do konca dneva napovedan prihod približno 2000 ljudi.
Titov vnuk Joško Broz je v pogovoru za srbsko tiskovno agencijo Beta ocenil, da veliko število obiskovalcev Hiše cvetja potrjuje "nostalgijo ljudi po tistih časih". Kot je še zatrdil, "so ljudje dojeli, da so tedaj bili pravi časi, sedaj pa živijo v farsi, saj nimajo več države, meje, himne, zastave, ničesar nimajo".
V Subotici na severu Vojvodine so člani lokalne podružnice Zveze komunistov Jugoslavije delili meščanom letake, na katerih piše, da Tita "ponovno iščejo zaradi utemeljenega suma, da ni dopustil prodaje naših tovarn in zemljišč ter služenja delavcev tujim gospodarjem". Subotiška ZKJ "ponovno išče" Tita tudi zato, ker je "vsem zagotovil pravico do dela, brezplačnega šolanja, zdravljenja in pokojnin".
Na Tita niso pozabili tudi v Črni gori. Podgoriški časniki so v današnjih izdajah objavili osmrtnico nevladne organizacije Generalni konzulat SFRJ iz Tivta s fotografijo nekdanjega predsednika SFRJ v maršalski uniformi.
"Generalni konzulat SFRJ" je za danes napovedal tudi nogometno tekmo dveh moštev, ki naj bi predstavljali beograjsko Crveno zvezdo in splitski Hajduk. Vest, da je Tito, ki se je zdravil v ljubljanskem Kliničnem centru, umrl, so namreč objavili v času, ko sta igrala omenjena nogometna kluba, ki sta tekmo takoj zatem tudi prekinila.
Agencija Beta je v torek objavila pogovor z Albanci iz Prištine in ob tem izpostavila, da njeni starejši sogovorniki, ki se še dobro spominjajo Titovih časov, menijo, da so takrat "dobro živeli". Nekdanji urednik Radia Priština Azem Zogaj je celo zatrdil, da je bila Titova vloga pri uveljavljanju in krepitvi avtonomije Kosova prevladujoča in odločilna. "To je čutiti tudi zdaj, saj je Tito Kosovu podaril ime in meje, kar sta glavni prvini vsake države," je povedal Zogaj in poudaril, da so Albanci "maksimalno izkoristili pravice, ki so jih dobili z ustavo takratne SFRJ iz leta 1974".
V klepetalnici E-Trenj lahko tudi vi razpravljate o vlogi nekdanjega voditelja socialistične Jugoslavije.
