Grabar-Kitarović: Prijelo me je, da bi vzela puško in odšla na bojišče

Na osrednji državni spominski slovesnosti v Kninu, ki se je začela s polaganjem vencev ob spomeniku padlim, je hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović poudarila, da se je treba obrniti v prihodnost. Hrvaška mora postati država blaginje in svobode, v kateri se cenita življenje in človek, ne pa osebni interesi, prazne obljube ter prepiri, ki krepijo brezup in delitve, se je po zavzela predsednica.

Citirala je tudi medvojnega hrvaškega generala Anteja Gotovino, da je "vojna končana, obrnimo se v prihodnost". Zagotavljanje te prihodnosti je odgovornost predvsem politike, a tudi navadnih državljanov, je dejala. Treba je vzpostaviti državo, v kateri se bo cenilo delo, saj so zato hrvaški branilci dali svoja življenja, se je še zavzela hrvaška predsednica.

Tudi premier Andrej Plenković se je v svojem nagovoru na slovesnosti obrnil v prihodnost, pri čemer si je zaželel predvsem bolj pravično Hrvaško, brez korupcije in nezakonitosti.

Z operacijo Nevihta in osvoboditvijo države je sicer Hrvaška po besedah Grabar-Kitarovićeve poslala svetu močno sporočilo, da "smo Hrvati ponosen narod in da imamo nesporno in nedeljivo pravico, da sami odločamo o svoji usodi in da smo to pravico pripravljeni braniti pred komerkoli in kadarkoli".

Plenković je izpostavil, da je bila Nevihta preobrat v hrvaški zgodovini in da bi morali Hrvati iz te akcije črpati samozavest in optimizem. Tudi on je poudaril, da je hrvaški narod z Nevihto in dvigom zastave na Kninski trdnjavi sporočil svetu, da sam odloča o svoji usodi.

Poudaril je še, da je bila operacija Nevihta legitimen odgovor okupatorju in ključna bitka, ki je zadala "končni udarec velikosrbskemu poseganju po hrvaški zemlji". Dejal je, da si bo še naprej prizadeval razkrivati vojne zločine in iskati izginule. "Samo pravica, ki temelji na resnici, bo lahko žrtvam dala mir in spokoj ter zacelila rane njihovih svojcev," je še dejal hrvaški premier.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik sabora Gordan Jandroković, nato pa so se zbrani podali na Kninsko trdnjavo na tradicionalni dvig zastave. Tam so prebrali tudi imena 238 pripadnikov hrvaške vojske, ki so bili ubiti med Nevihto, ter še dveh, ki sta izginila.

Grabar-Kitarovićeva: Hrvaška se brani v Afganistanu

Na predvečer proslave je hrvaška predsednica na kninski trdnjavi izjavila, da je na začetku operacije začutila potrebo po tem, da vzame puško in odide na bojišče, da pa se je zavedala svojih dolžnosti v ministrstvu za zunanje zadeve. Govor predsednice je trajal 20 minut, od tega je polovico časa govorila v angleškem jeziku.

Grabar-Kitarovićeva se je dotaknila tudi vloge Hrvaške pri zagotavljanju varnosti domovine s sodelovanjem v mednarodnih vojaških akcijah. Povedala je, da se "Hrvaška brani v Afganistanu", saj bi se v primeru zloma te azijske države proti Evropi napotilo sedem milijonov beguncev. Ob tem je dejala, da je ponosna na preminulega vojaka Josipa Briškega, ki je prejšnji mesec umrl v samomorilskem napadu severno od Kabula.

Vučić: Srbija je postala pametnejša

Medtem ko na Hrvaškem operacijo Nevihta slavijo, letos pa se slavje odvija tudi v luči bližajočih se predsedniških volitev, pa jo v Srbiji vidijo kot eno največjih katastrof srbskega naroda in zločinsko operacijo etničnega čiščenja hrvaškega ozemlja.

To je v soboto ponovil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je letos na visoke hrvaške predstavnike naslovil vprašanje, kam je "izginilo" 400.000 Srbov in Jugoslovanov, ki so bili na Hrvaškem pred vojno, danes pa jih ni več. Lani je operacijo celo primerjal z nacističnim holokavstom.

"Nekateri danes slavijo ob pesmih, ki jih pristojni ljudje ne bi mogli niti poslušati, v katerih se poveličujejo ustaški in nacistični pozdravi ter izrekajo grožnje, da nas bo njihova roka dosegla onstran Drine, v Srbiji. A naš odgovor – njim in Tuđmanu, ki je v pripravah na Nevihto dejal, da je cilj operacije, da Srbi za vedno izginejo iz Hrvaške – je, da so Srbi odšli, a niso izgnili," je v govoru ob žalni slovesnosti na Fruški gori dejal Vučić.

Srbski predsednik je dejal, da se je Srbija naučila na svojih napakah in tistim, ki slavijo operacijo Nevihta sporočil, da naj ne mislijo, da Srbija ni sposobna odgovoriti še močneje, a da "tega ne bo storila, ker je postala pametnejša".

Z operacijo Nevihta si je Hrvaška leta 1995 v samo treh dneh, od 4. do 7. avgusta, povrnila skoraj petino ozemlja, ki je bilo pod nadzorom srbskih upornikov, v tem času pa je bilo po srbskih ocenah s hrvaškega ozemlja pregnanih najmanj 250.000 Srbov. Okoli 2000 naj bi jih umrlo. Po drugi strani na Hrvaškem trdijo, da so Srbi odšli sami in da jih je bilo približno 90.000. Nazaj na Hrvaško naj bi se jih sicer po vojni vrnilo le nekaj deset tisoč.

Z operacijo Nevihta se je potem praktično končala vojna na Hrvaškem, ki se je začela leta 1991. Bila pa je tudi odločilna za konec vojne v sosednji Bosni in Hercegovini (1992–1995).

Vendar pa je kljub obtožbam, da je bila operacija Nevihta "zločinski podvig", haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavijo opralo krivde vse hrvaške generale in tudi politike. Na Hrvaškem zato vsako leto izpostavljajo, da je bila operacija "čista kot solza".

Poleg tega pa se slovesnosti ob obletnici Nevihte vsako leto izkoristijo ne le za krepitev domoljubja, ampak tudi za izzivanje nacionalnih strasti proti Srbom. Letos je poleg tega hrvaško javnost razburil tudi koncert Marka Perkovića Thompsona, ki je znan po svojih proustaških in protisrbskih stališčih. Na koncertu na splitski rivi, ki se ga je v nedeljo zvečer udeležilo okoli 10.000 ljudi, so odmevala tudi ustaška gesla "za dom spremni" in druga. Med koncertom je sicer dvakrat zmanjkalo elektrike, vendar pa to koncerta ni zmotilo preveč.

V Trilju kakih 50 kilometrov stran pa je potekal tudi koncert Miroslava Škora, ki je napovedal predsedniško kandidaturo in bi lahko bil resen nasprotnik Grabar-Kitarovićevi na predsedniških volitvah, ki so napovedane za jesen. Tudi ta koncert je imel izrazito politično noto, navaja portal Index.hr.

Sicer je končno vnovično kandidaturo za predsednico danes v Kninu posredno potrdila tudi Grabar-Kitarovićeva. V izjavi novinarjem je nakazala, da njena vnovična kandidatura sploh ni vprašljiva. Najprej je izjavila, da "se vidimo naslednje leto", nato pa tudi, da bo naslednjih pet let predsednica ona, še navaja portal.