Danes obeležujemo mednarodni dan boja proti rasni diskriminaciji, katerega namen je spomniti na boj proti rasističnemu nasilju, stereotipom in vsakdanji diskriminaciji.
21. marca 1960 je policija v Sharpevillu v Južnoafriški republiki s streli ubila 69 in ranila preko 300 oseb, ki so demonstrirale proti zakonom apartheida. Šest let kasneje so Združeni narodi 21. marec razglasili za dan boja proti rasizmu.
Osrednja tema letošnjega mednarodnega dneva je učenje iz preteklih tragedij v luči boja proti rasizmu danes. "Mednarodni dan boja proti rasni diskriminaciji je priložnost za obnovitev zavez o izgradnji sveta, kjer bosta vladala pravica in enakost in kjer ne obstajata ksenofobija in nestrpnost. Zgodovina nas mora naučiti in zavedati se moramo globoke škode, ki jo povzroča rasna diskriminacija," je ob tej priložnosti poudaril generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun.
Rasna diskriminacija, spodbujanje sovraštva ali nasilje na podlagi pripadnosti določeni etnični ali verski skupini so udarec v jedro univerzalnih človekovih pravic in se nikoli ne bi smeli tolerirati, je izpostavila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini. Spomnila je, da letos mineva 50 let od sprejetja mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. "Ta nas opominja, da se vsa človeška bitja rodijo svobodna in enakega dostojanstva ter da so vsakršne drugačne domneve ali prepričanja napačna. Zato mora biti ta konvencija povsod ratificirana in uveljavljena," je v imenu Evropske unije zapisala v sporočilu za javnost.
Strogi ukrepi v smeri preprečevanja in odpravljanja vseh oblik rasizma in ksenofobije so po njenih ocenah nujni za vzpostavitev varnih, vključujočih in pluralističnih družb, ki temeljijo na vrednotah raznolikosti, strpnosti in medsebojnega spoštovanja. "Ti naj vključujejo ne le učinkovite pravne posledice ampak tudi preventivne ukrepe, ki spodbujajo socialno vključenost in enakopravnost vseh pripadnikov družbe," je poudarila.
EU bo po besedah Mogherinijeve nadaljevala s prizadevanji proti rasni diskriminaciji v sodelovanju z drugimi državami, mednarodnimi organizacijami in civilno družbo. "Bolj kot kdajkoli prej je zdaj potrebno, da mednarodna skupnost sprejme odločne in učinkovite ukrepe na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni s ciljem odprave vseh oblik rasne diskriminacije," je prepričana.
MZZ: Pred predsodki ne more ubežati nobena država
"Rasizem, rasna diskriminacija, ksenofobija in sovražni govor so pogost pojav v današnjem svetu. Temu pogosto botrujejo slabe socialne in ekonomske razmere, pomanjkanje možnosti na različnih področjih, nezaposlenost ter revščina, ki pahnejo ljudi na rob obupa in povečajo nestrpnost v družbi. Pri tem pa se pojavljajo tudi nove oblike nestrpnosti in diskriminacije, največkrat do marginaliziranih in ranljivih skupin kot so v zadnjem času begunci in migranti. Pred predsodki ne more ubežati nobena država, ne glede na to, ali ima sprejeto in implementirano ustrezno zakonodajo. Pomemben element boja proti diskriminaciji zato ostajajo izobraževanje za človekove pravice, osveščanje ter spominjanje preteklih dogodkov in napak, ki odpirajo pot strpnosti, spoštovanju in kulturi miru," pa so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.